Duša

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

Duša je neotipljiva in se ne vidi z očmi. A je zelo ranljiva in včasih hudo boli.

Duša je v nas vsa tiha in strašno brezdanja. Vse, kar se je dotika, v sebi shranja.

Kadar razpne nad svet radostne perutnice, njihova mavrična sled vsemu obsije lice.

Včasih pa duša zboli od hudih sanj. Takrat se iz nas zastrmi nekam onstran.

A kadar jo mehko zagrne poslednja tema, tedaj se vsa svetla utrne zvezda z neba.