Družijo se s kaskaderji

← Konj prhne v kripti

Družijo se s kaskaderji Opera buffa Tomaž Šalamun

Bava, brez bave →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Moji novorojenci s soncem se že rodijo z
zlatimi trepalnicami in luskastimi očmi.

Lasje jim podivjajo. Oči jim postanejo kašaste.
Mroži prekopavajo njihovo zlato sled.

Tovarnarji so. Prišleki. Fičfiriči. Ko srečajo
Beatrice, ji obdajo telo. Vidim kamne

skoz vodo. Svetloba jih lomi. V Kovačiča, ki
je odprl okno in usta, je snežilo. Orgle

so v njih. Črne so. Suličarji v njih nosijo
plamenice. Potem se je sneg sfižil

v dež. Narasle so reke. Kovačič je dal znak.
Pogrnili so kože po tleh in pod mizo. In

od Kocbeka in mene je ostal en prš, cmokec.
Gazelam žarijo oči. Lopate jih ne brigajo.