Društvene vezi
| Društvene vesti |
| |||||||||||||
Novi člani. Osrednjega društva: Cescutti Bernard, trgovec. Golob Franc, trgovec. Iglič Fr., trgovec. Jurjovc Avg., trgovski sotrudnik. Kamenšek Blaž, zasebni uradnik. Orel Karel, inženir. (Vsi v Ljubljani.) Končina Tinica v Gorenji vasi pri Zatičini. — Kamniške podružnice: Debevc Makso, fin. koncipist v Ljubljani. Lavrenčič Ivan, dekan. Svetič Anton, posestnik. Vidic Franjo, posojilnični tajnik. Šubelj Franc, trgovec. Žargi Ivan, trgovec. Vedlin Anton, hran. tajnik. Sajušič Josip, hranilnični praktikant. Pollak Josipina. Ahčin Minka. Weibl Julij, mizar. Fajdiga Josip, mizar. Terpinc Ivanka. Vanosi Josipina, kavarnarica. Jereb J., oskrbnik. Svetek Rajko, vladni koncipist. Drahsler Jakob, vladni tajnik. Hajek Edvard, trgovec. Martin Ferdo, trgovec. Koschir Janko, trgovec. Ferjančič Ferdo, vladni gozdar. Koželj Makso, slikar. Žerovnik Fran, klobučar. Kratner Fran, davčni pristav. Klemenčič Josip, trgovec. Albreht Avgust, trgovec. Malovrh Jakob, gostilničar. Lorber Fr., oficijal. Dr. Peitler Fr., c. kr. okr. sodnik. Debevec Rudolf, gostilničar. Sebat Ivan, kancelist. Križman Anton, davčni nad-kontrolor. Ivan Rajko, davčni praktikant. Jutraš Ludovik, davčni pristav. Bezeg Karel, davčni praktikant. Štele Fran ml., odvetniški uradnik. Sax Hinko, tiskarnar. Iskra Matevž, zidarski mojster. Tramte Ignacij, nadučitelj. Stare Karel, tovarnar. Mlejnik Rajmund, davčni pristav. Hermann Ana, trgovka. Albreht Karel, trgovec. Šinkovec Jerica, trgovka. Košir Fran, tovarniški vodja. Martinčič Fran, tajnik okr. boln. blagajne. Kresse Ivan, okrajni glavar. Hribar Franc, gostilničar in posestnik. Ušlakar Ivan, notarski kandidat. Heybal Josip, organist. (Vsi v Kamniku.) Bodlaj Primož, posestnik, in Berlec Franc, praktikant, v Stahovici. Dr. Rus Mavricij, zdravnik v Ljubljani. Stare Minka na Kolovcu. — Koroške podružnice: Dr. Žirovnik Janko, odvetniški kandidat, in dr. Brence Ludovik, finančni koncipist, oba v Celovcu. — Kranjske podružnice: Masten Iv., c. kr. profesor v Kranju. Kristan Ivan, gostilničar na Javorniku. Rohrman Ad., c. kr. okrajni tajnik v Kranju. — Podravske podružnice: Veras Ivan, hišni posestnik in zastopnik »Slavije« v Mariboru. — Posavske podružnice: Dr. Korberj c. kr. notar. Dr. Seliškar, c. kr. okrajni sodnik. Štarkl Mijo, župan. (Vsi v Sevnici.) Elsbacher Konrad, trgovec. Cimperšek Dragotin, trgovec. Košulj Oton, ravnatelj pivovarne. (Vsi v Laškem.) — Radovljiške podružnice: Medja Janez, restavrater na Bledu. Medved Anton, kaplan na Breznici. Šturm Eliza, veleposestnikova soproga v Poljčah. — Savinske podružnice: Dr. Sernec Gvidon, odvetniški koncipist. Voglar Franc, učitelj. Detiček Makso, trgovski sotrudnik. (Vsi v Celju.) Piskernik Franc v Logarski dolini. — Soške podružnice: Lomšek Anton, učitelj v Kalu nad Kanalom. Nemic Peter, učitelj v Lomu pri Sv. Luciji. Gorjup Rihard, učitelj v Avčah. Zajec Josip, učitelj v Ligu. Vrčon Mihael, učitelj na Otlici. Benko Vekoslav, učitelj v Gabrjah pri Štanjelu. Plesničar Pavel, nadučitelj v Rihembergu.
Darila. Osrednjemu društvu: Gospa Agnola 6 čašic za kavo za Orožnovo kočo. — Cerkljanski podružnici za planinsko kočo na Po reznu: Trg. in obrtna zadruga v Gorici 100 K. Po 10 K so darovali : Oskar Gabršček, župan v Tolminu; Franc Terček, okr. gozdar v Cerknem; Marija Terček, posestnica v Idriji; Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani. — Franc Čulk, c. kr. notar v Cerknem, 8 K. Gabrijel Bevk, hran. uradnik v Cerknem, 6 K. Jos. Plemelj, lesotržec v Cerknem, 6 K. — Po 5 K: A. Kranjc, gostilničar; Ant. Ruzzier, c. kr. sod. kane.; Jakob Tauš, trgovec; Jos. Rakov-šček, nadučitelj; Vaclav Tušar, pravnik; Jernej Štravs, trgovec; Peter Jurman, gostilničar; Albina Gerželj, učiteljica; Julij Kogoj, učitelj (vsi v Cerknem); Ivan Klopčič, župnik v Bukovem; Franc Peternelj, učitelj v Šebreljah; Jos. Močnik, učitelj v Gorjah; i. Ročec, trgovec pri Sv. Petru. Po 4 K: dr. Drag. Treo, odvetnik v Gorici; And. Telbau, trgovec v Sovodnjah; Raf. Fajgelj, učitelj v Trebuši. Po 3 K: And. Sattler, učitelj v Otaležu; Fr. Makuc, trg. v Cerknem; Ljudmila Zavrtanek, učiteljica v Bukovem; Janko Dougan, okr. sodnik v Cerknem. Po 2 K: Štefan Rutar, posestnik v Cerknem; Rud. Zdol-šek, pot. učitelj v Tolminu; Otavij Rauber, zas. uradnik v Trstu; And. Kobal, trgovec v Cerknem. Po 1 K: Srečko Borštnik, učitelj v Cerknem; Ant. Kle-menčič, gostilničar v Trebuši; J. Martelanc, živinozdravnik v Tolminu; Avg. Brelih, strojar v Cerknem; Alojzij Sellak, davkar v Cerknem; Ign. Badal, postajevodja v Cerknem; Hr. Pipan, fin. nadstražnik v Krminu; Fr. Premelč, trg. potnik na Dunaju; Fr. Mazi, trg. potnik v Ljubljani; A. Mikuž, gostilničar pri Sv. Luciji; Žančev sin pri Sv. Luciji; J. Kelec, postajenačelnik pri Sv. Luciji. Vesela družba pri »Mavriču« K 6'24. V Makučevi kuhinji K 316. Na pojedini parkljev pri »Mavriču« K 4'02. Ivan Gruden v Plužnah 60 vin. And. Obed v Ameriki K 3'60. Eliza Jakli, učiteljica v Kobaridu, 3 K. Nadalje so darovali v blagu: Albina Gerželj, učiteljica v Cerknem, železen ščedilnik; blago za žimnice : Jakob Tauš, Leop. Pagon, Jernej Štravs in Fr. Makuc (vsi iz Cerknega); kuhinjsko opravo, steklenice, svetiljke: V. Tušar, Tomo Štrukelj, Al. Kacin in Pavel Obid (vsi iz Cerknega), Andrej Primožič iz Idrije. I. C. Mayer v Ljubljani 4 volnene odeje. Fr. Ks. Souvan v Ljubljani dve volneni odeji. Feliks Urbane v Ljubljani dve odeji. Albina Gerželj, učiteljica v Cerknem, 12 brisalk. Jos. Plemelj v Cerknem popust pri lesu. Darovalce iz Baške doline objavimo, kadar dobimo izkaz. — Soški podružnici: Tolminska hranilnica 100 K. Veleposestnik A. Gorjup z Vrha nad Kanalom 20 K za S. Gregorčičevo kočo. — Akade.miškemu krožku Češke podružnice za notranjo opravo koče v Koritnici: I. Kavalirova 50 K, A. Mala 4 K, A. Peterlikova 5 K, Neimenovanka 10 K, A. Duchonova 10 K, L. Pratikova 5 K, L. Schmatkova 5 K, Kruisova 6 K, Hessova 6 K, Reinsber-gova 6 K, Linhartova 5 K, Strobachova 10 K, V. HubkalOK, Lofflerjeva 10 K, Hennerova 10 K, Nekutova 5 K, Vončurova 5 K, A. Pokorna 5 K, 1. Winterova 10 K, I. in E. Bohmovi 10 K; po 2 K: Hynkova, Radovnicka, Vichterlova, Ottova; Jandova 5 K; Šmejkalova 5 K; Krejčova 5 K. Skupaj 210 K. Gospa Šaš-kova in gospa lilavovš. sta darovali brisače. — Nadaljna darila sprejema: Dr. Viktor Dvorsky, ta čas na Jezerskem (Koroško). — Posavski podružnici: Mrzelj Juro, tajnik; Šket Ljud., trgovec; Štarkl Rudolf, davč. pristav ; Mešiček Jožef, nadučitelj (vsi v Sevnici), zneske po 2—4 K.
Kranjskogorske podružnice redni občni zbor, ki gaje sklical osrednji odbor v zmislu §35. društvenih pravil, se bo vršil v nedeljo, dne 28. jul.t. I., ob 3. uri popoldne v restavraciji gosp. Višnarja na Jesenicah. Dnevni red : 1. Poročila: načelnika, tajnika, blagajnika in računskih preglednikov, 2. volitev, 3. razne reči. Tega občnega zbora se udeleži tudi več članov osrednjega odbora »Slov. plan. društva«. Podružnični člani se vljudno vabijo, da se mnogobrojno snidejo. Osrednji odbor.
Dragi čestilci zelenega Pohorja! Od Maribora do Slovenj gradca se razteza kaj mično, temnozeleno pogorje — Pohorje. Ime samo priča, da je krstil to gorovje slovenski, slovanski narod, in hvala Bogu, ta narod še danes gospodari po pohorskih planinah in njih romantičnih vznožjih. Da bi se v srcih pohorskih prebivalcev ter tudi vseh tistih štajerskih Slovencev, ki gledajo temnozelene pohorske šume dan na dan, zbudila, oziroma okrepila gorka ljubezen do slovenskih planin in do slovenske zemlje sploh, se je ustanovila pred sedmimi leti v zavedni ruški župniji Podravska podružnica »Slov. plan. društva«. To društvo hodi svojo ostro začrtano pot in, lahko rečemo, ne brez uspeha, čeprav mu je usoda zadejala že bridke udarce. Žigertovega stolpa žal ni več, a spomin na krasno uspele slavnosti pri Sv. Arehu, pri Žigertovem stolpu in na Žigertovi planji ne bo kmalu preminil.
Podravska podružnica dogradi v par tednih lepo planinsko kočo pri Sv. Arehu, imenovano »Ruška koča«, ki bode zavetišče vsakemu izletniku na senčnato Pohorje, pobožnemu romarju in navdušenemu turistu, ki bo lahko tukaj prenočil, se okrepčal telesno in duševno ter drugi dan nadaljeval svojo pot. Ta stavba pa je stala mnogo denarja in koči manjka še vse oprave: miz, stolov, postelj, perila, kuhinjske posode i. t. d. Zato se obrača podpisano društvo do vseh čestilcev zelenega Pohorja, da blagovolijo za »Ruško kočo« darovati primernega blaga ali pa denarja in poslati dar društvenemu vodstvu v Ruše. Imena cenjenih darovalcev razglasimo v »Plan. Vestniku« in po drugih časnikih. Nadejaje se obilne podpore, beleživa s planinskim pozdravom: Mihael Sernc, tajnik; Davorin Lesjak, načelnik.
Kočo na Javorniku otvori Idrijska podružnica slovesno dne 4. avg. Vsem cenjenim članom in gostom kličemo že sedaj: Dobrodošli takrat na Javorniku!
Otvoritev koče na Poreznu (1631 m). Cerkljanska podružnica na Goriškem otvori slavnostno v nedeljo, dne 11. avgusta 1.1. kočo na Poreznu. Ob pol 8. uri zjutraj se zberejo izletniki v Cerknem in v Podbrdu (prva železniška postaja onkraj Boh. Bistrice). Ob 11. uri dopoldne blagoslovljenje in slovesna otvoritev koče. Ob vhodu v kočo se bo pobirala vstopnina. Prosta planinska zabava. Za jed in pijačo bo preskrbljeno. Po končani slavnosti planinska veselica v Cerknem. — Ob zelo neugodnem vremenu se otvoritev preloži na 18. dan avgusta t. 1. — K mnogobrojni udeležbi vabi najvljudneje vse častite prijatelje in člane »Slov. plan. društva« odbor Cerkljanske podružnice.
Koča na Poreznu. Tudi ta doslej še premalo obiskovana gora je dobila svoje zavetišče. Stavba je že popolnoma dodelana in preskrbljena z notranjo opravo. Koča, ki je obrnjena tako, da krepko reže od severa prihajajočo sapo, stoji samo par korakov pod vrhom, ki njeno sleme še nekoliko presega. Utrujenega planinca, ki se zvečer uleže na mehko žimnico, tukaj ne muči skrb, da se bo moral drugo jutro morda še eno celo uro potiti, predno doseže svoj cilj. Ko ob ranem jutru zapusti udobno spalnico, treba se mu je le parkrat prestopiti in je na vrhu, kjer uživa solnčni vzhod in krasno, nedogledno naravno panoramo. Prostran razgled na vse štiri strani lepe domovine in prijetno zavetišče sta tukaj združena na enem prostoru. Ako prijatelja planinskih cvetic, iščočega svojih ljubljencev med floro, ki je na Poreznu posebno bujna in raznolična, zaloti nevihta, zateče se v kočo, kjer lahko čaka lepšega vremena. Koča, ki jo čuvata treska dva visoka strelovodna droga, je zidana iz trdnega kamenja in zadelana med skladi s cementom. Stoji kot vkovana v zemljo; bivanja v njej ne moti neprijetno škripanje in tresenje, ki ob viharju nadleguje človeka v lesenih kočah. Krijejo jo deske, na teh asfaltna lepenka in slednjič plošče iz eternita. Široka je 6 m, dolga 8 50 m; od tal do slemena meri 6 m. V pritličju je 5 m dolg, 3'30 m širok in 2'25 ni visok prostor z dvema oknoma, namenjen za kuhinjo in obednico. Od tu se pride v 5 m dolgo in 4 m široko spalnico z dvema nasprotnima oknoma. Vsi prostori so skrbno obiti s deskami. Iz kuhinje vodijo stopnice v prostorno podstrešje, namenjeno tudi za prenočišče. V koči, ki bo najbrže oskrbovana celo sezono, se dobe vse potrebščine. Na Jeseniški in Sorški planini pod kočo vabi žejnega turista izvrstna, bistra studenčnica, ki izčisti želodec in ga spravi v najboljši red.
Otvoritev koče bo v nedeljo, dne 11. avgusta t. 1. Na predvečer bo gorel na vrhu velik kres. Komur pripušča čas, naj se že v soboto do večera potrudi na goro. Dostop je iz Cerkljanske, Baške in Selške doline. Iz Selške doline in sicer iz Železnikov bo v kratkem markirala pot novoustanovljena Selška podružnica. Glavno zbirališče udeležencev bo v Cerknem in v Podbrdu *), prvi postaji ob novi železnici od Boh. Bistrice na Goriškem. Ob polosmih zjutraj se izletniki napotijo proti vrhu. Vse poti so brez najmanjše nevarnosti. Tura je brez posebnega truda in vsak lahko dospe na Porezen, ki z bogatim razgledom in krasno floro poplača mali napor. Zlasti iz Podbrda je jako lepa pot, večinoma tako zložna in prijetno hladna, da je pravi užitek. Koder gre bolj v breg, je pa zato čudovito mehka, ker stopaš po sami grivi, polni pisanega cvetja. Hladne studenčnice ob poti obilo, posebno imenitna pri koritih; presenetljiv je tudi do 15 metrov visoki slap »Slavec« sredi pota na levo. Opozarjamo na popis Porezna v zadnji številki »Planin. Vestnika«. Ob enajstih dopoldne se prične slavnost: pozdrav gostom, blagoslovljenje. in slovesna otvoritev koče. Nato bo neprisiljena planinska zabava. Za jed in pijačo bo dobro preskrbljeno. Ob vhodu v kočo se bo pobirala vstopnina. Udeležbo in sodelovanje je obljubil tudi znameniti kvartet slav. akadem. društva »Ilirije« v Pragi. Po končani slavnosti odhod v Cerkno, kjer bo planinska veselica v prostorih g. Viljema Peternelja. Oni izletniki, ki se ne vrnejo nazaj v Podbrdo na vlak, se po veselici v Cerknem odpeljejo po Idrijski dolini do postaje pri Sv. Luciji; neutrujeni pešci pa lahko vzamejo pod noge markirano pot čez Jesenico do postaje v Hudi Južini. Kranjski udeležniki se lahko vrnejo iz Cerkna tudi čez Vrhovljice po Poljanski dolini na Škofjo Loko. — Osrednje društvo v Ljubljani priredi tisti dan izlet na Porezen. Želeti bi bilo, da bi podružnice v tem pridno posnemale osrednji odbor. Otvoritev nove koče naj dne 11. avg. t. 1. združi na vrhu Porezna slovenske planince k velikemu skupnemu sestanku!
Ruška koča na Pohorju. Tako je krstil odbor »Podravske podružnice« v Rušah svojo kočo, ki jo gradi pri Sv. Arehu na zelenem Pohorju. Še pred dobrimi par leti ni bilo na Pohorju nobenega planinskega zavetišča. V kratkem pa bomo imeli že tri, in sicer na Klopnem vrhu, pri Samcu pod Veliko Kopo in v Ruški koči pri Sv. Arehu. Zavetišče na Klopnem vrhu že obstoji nekaj let v starem logarskem domovju, v krasni grofovi planinski vili pa se izvršuje krčmarski obrt na ime Podravske podružnice. Zavetišče pri Samcu se je otvorilo ta mesec, v Ruški koči pa se otvori slovesno konec avgusta. Te tri postojanke so kaj vrlo razdeljene po Pohorju. *) V Podbrdu je prav dobra postrežba v gostilni pri Štravsu, za prenočišča pa žal sedaj še ni dovolj poskrbljeno v tem kraju. Ruška koča stoji bolj na vzhodni strani Pohorja, zavetišče na Klopnem vrhu na sredi, pri Samcu pa na zahodu. Vzhodno Pohorje je popolnoma obraslo in nima nobene razgledne točke, zato je pač zopetna zgradba Žigertovega stolpa nujno potrebna. Ruška koča bo vrlo služila svojemu namenu. Pri Sv. Arehu je namreč važen prehod čez Pohorje, a tu dozdaj ni bilo strehe za popotnika. Pri Sv. Arehu so parkrat v letu veliki cerkveni shodi. Ob slabem vremenu so morali romarji in izletniki stati na dežju, kolikor jih ni moglo v cerkev, ali pa so odšli proti domu. Podravska podružnica upa, da bodo Ruško kočo radi obiskovali prijatelji planin, kar bode njim v zabavo, društvu pa v korist.
Planinski sejem. Savinska podružnica priredi v nedeljo 1. septembra t. 1. popoldne veliko ljudsko slavnost, »planinski sejem«, na obširni planoti pri Sv. Frančišku sredi gornjegrajskega okraja. Čisti dohodek je namenjen zgradbi Frischaufove koče na Okrešlju. — Veselica obeta biti prav lepa in bode gotovo ena največjih letošnjih zabav na prostem. Deluje se z vso vnemo za boljši uspeh »planinskega sejma«. Opozarjamo člane našega društva, naj si uredijo tako, da se udeležijo te slavnosti, kjer se bode gotovo vsak prav dobro imel med Gomjesavinci. Sejmarji lahko nato naredijo pri tej priliki ture v Savinske planine. Iz Ljubljane je najkrajša pot na Kamnik in odtod čez Črnilec (vozna cesta) na Gornji grad, kjer se tudi lahko prenočuje, in drugi dan k Sv. Frančišku, kamor je iz Gornjega grada pičlo uro hoda. Na »planinskem sejmu« bode »planinski muzej«, dijaki bodo igrali gledališko igro, v paviljonih pa prodajale gospe in gospice pijačo, jedila, razglednice, razne spomine, cvetlice itd. Svirale bodo tri godbe. Razen tega lodo veselična pošta, razne igre itd. - Če bi kdo ne mogel priti, pa tudi lahko pošlje vstopnino na odbor Savinske pedružnice v Gornjem gradu, kamor je tudi pošiljati darove. Odbor.
Tržaška podružnica je priredila dne 26. maja svoj običajni majniški izlet na prijazni razgledni vrh Artviže. Že v soboto popoldne je odrinilo nekaj planincev v Brezovico pri Materiji in od tam drugi dan zarana s tolstimi janjci in z drugimi potrebščinami proti vrhu. Pri cerkvici, odkoder se nudi potniku prekrasen razgled, je zaplapolala v kratkem mogočna grmada, katere žrtev so bili krotki janjci. Veselo je bilo gledati, kako mojstrsko so vrteli naši planinski kuharji ražnje nad pekočo žerjavico, da pripravijo došlim izletnikom tečno kosilo. Da je pa bilo to tudi nekaj posebnega za Artviže, je pričalo nebrojno domačega ljudstva in iz bližnje okolice. Artvižani so se zbrali s svojim županom na čelu, da sprejmo tržaške planince. Ko so dospeli ti proti vrhu, jih je pozdravil najprvo vaški župan, potem pa g. nadučitelj A. Marčelja v imenu vse obširne občine, poudarjajoč v svojem govoru, da naj bi se tržaški planinci večkrat spominjali tega lepega kraja ter prihajali med zapuščeni bratski istrski narod. Saj tu pozdravljajo planince razen njih tudi mogočne Alpe z očetom Triglavom, a na drugi strani prostrani vrhovi Istre z materjo Učko. Močen zbor vaških pevcev je nato zapel »Lepa naša domovina« in krepek »živio« je zadonel tja v daljne doline. V imenu planincev se je zahvalil načelnik Tržaške podružnice na nepričakovanem, toli ljubeznivem sprejemu. Nato se je razvila na planem vesela zabava, fotografi pa so lovili v svoje aparate družbe veselih planincev i. t. d. Popoldne pa so došli vrli Podgrajci, na čelu jim naš g. Slavoj Jenko. Zlasti krasni spol je bil v tej družbi častno zastopan. Vesela planinska družba se je hitro združila/'in ker smo imeli med sabo tudi dobrega godca, ni čuda, da so se planinci s čvrstimi planinkami veselo zavrteli. — Poslovili smo se slednjič od vrlih Artvižanov. En oddelek je odšel proti Rodiku, a drugi je spremil Podgrajce v Brezovico. V »Lepi dolini« smo se ustavili za nekoliko časa in ob navdušenih napitnicah na Podgrajce, dame, tržaške planince se odpravili proti domu. — S ponosom si lahko zabeleži podružnica tako lepo uspeli izlet med zapuščene lstrane, saj je pokazala, da se zaveda tudi svoje narodne dolžnosti, ki naj bi bila sveta vsakemu pravemu slovenskemu planincu. M. P.
Idrijska podružnica je priredila dne 6. julija ob lepi udeležbi svojih članov izlet na Javornik. Vreme je bilo krasno; šele na večer, ko so dospeli izletniki do vrha, se je nebo prevleklo z gostimi oblaki. Prenočilo se je v koči na Javorniku prav dobro. Ob solnčnem vzhodu se je nudil izletnikom krasen razgled, zlasti ker je bilo po deževju. Severno obalo Jadranskega morja je bilo mogoče že s prostim očesom razločevati, ravno take bele palače in stolp mesta Gradeža ob morju.
Soška podružnica je priredila letos sledeče izlete: Dne 9. junija skozi Sv. Lucijo-Lom-Kal-Banjščice-Vrh na Jelenek; odtod v Kanal in z železnico k Sv. Luciji. Udeležencev 14, vreme krasno, lep razgled, izborna zabava. Veleposestnik Gorjup na Vrhu je priredil izletnikom obilno pogo-ščenje in daroval 20 K za S. Gregorčičevo kočo. — Dne 23. junija na Mata-jur s prenočevanjem na Livku. Izletniki samo trije; vreme nekoliko nagajivo. — Dne 30. junija : nekoliko članov je šlo na Črno prst, kamor so napravili izlet Tržačani. — Dne 10. julija na Kobiljo glavo. Prenočevanje na planini Kuku; drugo jutro povratek čez Kuk do planine Razora in v Tolmin. Ker je bilo po dežju, so imeli izletniki (bilo jih je šest) krasen razgled. — Dne 14. julija: trije izletniki na Krn. Vreme ugodno, a zelo hladno. Istega dne je šla večja družba na Matajur. Podružnica priredi letos še te-le skupne izlete: 29. julija: čez Globoko v Bohinj; odhod iz Tolmina ob treh popoldne, prenočevanje na planini Razoru; povratek z železnico;
11. avgusta: k otvoritvi koče Cerkljanske podružnice na Poreznu;
24. avgusta: na Krn do Krnskega jezera in skozi Lepeno v Bole; odhod iz Tolmina ob treh popoldne na Sleme, kjer se prenoči. Želi se obilo udeležbe tudi s kobariške in bolške strani. Na ta izlet opozarjamo posebno Goričane. Za razgledne omarice na kolodvorih v okrožju Soške podružnice so določene sledeče slike: 1. Tolmin, 2. Kobarid, 3. Bole, 4. izvir Soče, 5. Boka, 6. Plužna (slap), 7. Krnsko jezero, 8. Tolminska korita, 9. Zadnjica s Triglavom, 10. Dantejeva jama. Slike so večinoma že izvršili razni domači fotografi. Število podružničnih članov je sedaj naraslo na 265. Pristopa sicer veliko novih, a žalostno je, da stari odstopajo. Naj vendar vsak pomisli, kaj bi bilo z našimi planinami, ko bi ne imeli društva — tujec bi se šopiril na naših tleh! Ker ljudje neusmiljeno pokončujejo planike — trgajo jih s koreninami, da so ponekod že kar izginile —, je odbor zaprosil županstva, naj opozorijo občine na dotični zakon, ki strogo prepoveduje tako uničevanje lepih očnic.
Orožnova koča. Obisk te koče je letos izredno velik. Do vštetega 21. julija jo je obiskalo 140 oseb, med temi 37 dam; prenočilo jih je 46. Z novima oskrbnikoma, s postrežbo in provijantom so obiskovalci zelo zadovoljni. Konec meseca julija in ves mesec avgust je najprimernejši čas za pohod na Črno prst, ker je baš tačas flora najbujnejša. Rdeči sleč, bele planike in črne murke se razcvitajo tedaj najlepše. Prijatelji krasnega razgleda in divnega cvetja, privoščite si ta lepi in lahki izlet, ki nudi toliko užitka!
Naši vodniki. Nemška turistična glasila in časopisi napadajo naše društvo, ker je dalo oblastveno potrditi nove gorske vodnike. Bojkot proglašajo proti tem našim vodnikom. Vsled tega pa je dolžnost slovenskih turistov, da najemajo ob svojih turah naše vodnike. Novi oblastveno potrjeni vodniki, ki so se udeležili učnega tečaja »Slov. plan. društva«, in društveni zaupniki za Julske Alpe in Karavanke so naslednji: Begunje pri Radovljici (za Begunjščico-Stol in sploh Karavanke): Franc Pogača r, p. d. Starček, suknar, št. 63. Bled (za Triglavsko pogorje — Bohinjske planine — Karavanke): Blaž Jan, p.d.Turčič, tesar na Mlinem, št. 2; Jože Zima, p. d. Klemenček, v Radovini pri Bledu, št. 21. Boh. Bistrica (za Bohinjsko pogorje): Lorenc Logar, p. d. Ozebek, posestnikov sin, št. 11; Valentin Rozman, p. d. Rožan, posestnikov sin, št. 49; Jože Ravnik, p. d. Koder, krojač, št. 91. Srednja vas v Bohinju (za Triglavsko in Bohinjsko pogorje): Anton Grm, p. d. Mežnar, posestnikov sin, št. 65; Valentin Stare, p. d. Močilnikar, občinski sluga v Češnjici; Martin Langus, p. d. Kovačič, posestnik v Češnjici. Mojstrana (za Julske Alpe in Karavanke): Valentin Brtoncelj, čevljar, št. 16; Janez Košir st., posestnik, št. 12; Janez Košir ml., posestnikov sin, št. 12; Jože Jakelj, gostilničar pri »Peričniku« (zaupnik). Kranjska gora (za Julske Alpe): Gregor Žerjav, p. d. Kravanja, posestnik, št. 23; Janez Žerjav, p. d. Černe, posestnik, št. 24. Rateče (za Julske Alpe): Janez Kuri, posestnikov sin, št. 57; Janez Petraš, posestnikov sin, št. 57. Trenta (za Julske Alpe): Anton Tožbar, p. d. Špik, posestnik v Trenti pri cerkvi (zaupnik).
Vodniki v Savinskih planinah : Stahovica pri Kamniku: Franc Prelesnik, gostilničarjev sin, p. d. pri Korelnu; Lovro Potočnik v Kamniški Bistrici; Miha Uršič v Kamniški Bistrici. Luče: Jakob Pečovnik, posestnikov sin, št. 41; Anton Pečovnik, p. d. Pečnik. Solčava: Blaž Plaznik, p. d. Blaž; Martin Ožep, posestnik; Fortunat Herle, posestnik. Jezersko: Jernej Krč, oskrbnik Češke koče. Ljubno: Alojzij Klemenšek, posestnik. Mozirje: Franc Paher, posestnik.
Markacije. Markirane so stranske poti z Boh. Bistrice čez Dobravo na Polje (3/4 ure hoda). Obnovljene so markacije na Črno prst, k izviru Bistrice, z Bistrice po Dobravi na Žlan in čez Senožeti v Srednjo vas. Na novo markirana je pot s Koprivnika čez Govedjek k Mrzlemu studencu in na planino Javornik.
Dijaško zavetišče v Rušah. V Rušah se je ustanovilo dijaško zavetišče pri trgovcu g. Mihaelu Serncu. Na razpolago sta tam vedno dve postelji. Ako pa bi kdaj došlo več dijakov, prenočijo jih £os'oljubni in narodni Rušani zastonj. Hrana se dobi za znižano ceno v gostilni g. Jožefa Muleja.
Pozor! Številki 1. in 2. »Planinskega Vestnika« 1907 sta pošli. Novim članom moremo torej poslati le štev. 3. in nadaljnje.
Nova železnica s Koroškega v Trst, kratek opis v tehničnem in turističnem oziru s slikami in zemljevidom, spisal g. Maks Klodič vitez Sabladoski, se dobiva pri »Slov. plan. društvu« v Ljubljani po 50 h izvod.
Društvena znamenja prodaja v Ljubljani razen g. Ivana Sokliča, trgovca »Pod trančo«, in g. O. Čadeža, trgovca na Mestnem trgu, tudi g. Pavel Magdič, trgovec v Prešernovih ulicah. Eno znamenje stane 2 K.
Poziv. Kdor še ni plačal knjižice »Nova železnica« ali »Seznamka markiranih potov«, naj blagovoli zamudo poravnati čimpreje.
Pozor, slovenski planinci! V vasi Krnu pod Krnom na Goriškem priporočamo turistom dobro gostilno člana Soške podružnice, gosp. Mihe Gregorčiča, s snažnimi prenočišči. Večje družbe naj se prej naznanijo.