Pojdi na vsebino

Drevo ob vodi

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Drevo ob vodi
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Ljubljanski zvon 40/2 (1920), 108
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

»Bolno trepetajo moje gole veje,
neutešene željé so izzvenele
brez odmeva v gozdu, ki se pritajeno,
zaničljivo vzdihom, tihim, plahim smeje.

Mraki so zbudili v meni skrivne sanje
o ljubezni mehki ko večerne pesmi — —
njih samotni soj boječe je ugasnil,
ko jasnó in žarno dahnil vanje dan je.«

Trudno nad vodo se veje so nagnile
svoje slike v valih so se dotaknile
hlastno, strastno ... in v osamljenosti
se drevó bolestno slastno opazuje.

Ko je veje — želje uklonil v togi nemi —
— rezke vihre mu ljubezni so objemi —
le še utripom svoje duše prisluškuje.