Dr. K. Ostaszewski-Barariski: Z nad Drawy, Sawy i Soczy

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Dr. K. Ostaszewski-Barariski: Z nad Drawy, Sawy i Soczy
Izdano: 1903
Viri: Slovan, letnik 1, številka 8; dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Lwow. Z drukarni M. Schmitta i spolki. 1903. Str. 207

Evo krasnega sadu shoda slovanskih časnikarjev 1. 1902 v Ljubljani! Plodoviti, za avstrijske slovanske rodove prezaslužni poljski pisatelj in časnikar dr. K. OstaszewskiBarariski je napisal novo znamenito knjigo in sicer to pot s svojega potovanja po Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem. Pisatelj podaja na temelju zgodovinskih in najnovejših virov jasno sliko političnih, socialnih in kulturnih razmer v vseh štirih slovenskih deželah ter popisuje živahno in s simpatično gorkoto najznamenitejše kraje od Dunaja do Trsta, Gorice in Celovca. V vseh večjih in zanimivejših mestih, trgih in zgodovinsko ali narodno važnejših krajih se ustavlja ter jih opisuje s historičnega, turistovskega ali občeprosvetnega stališča. Knjiga je torej izborno informativno literarno delo, ki ima zlasti za poljske posetnike naših dežel in pa za poljsko žurnalistiko neprecenljivo vrednost. Uvodno opisuje uspehe in sadove dosedanjih slovanskih časnikarskih shodov ter prehaja na shod ljubljanski. Od Severnika nadalje popisuje Gradec, Marija Celje, Bruck, Ljubno, Goess, dolino Mure z njenimi gradovi in letovišči; nato slika zgodovino in sedanje politične razmere Spodnje Štajerske, Maribora in Celja, podaja obris literarnega delovanja Slomšeka, Miklošiča, Aškerca, Vošnjaka i. dr. ter opisuje štajersko narodno življenje na kmetih.

Odtod prehaja na zgodovino in na sedanji kulturnopolitični in narodni položaj na Koroškem, opisuje slovenske običaje Korošcev srednjega in novega veka ter slika naravne lepote Beljaka, Celovca, Vrbskega jezera, Ziljske doline in raznih zanimivih manjših krajev dežele. Največji del knjige je posvečen Kranjski in shodu slovanskih žurnalistov v Ljubljani. Pisatelj podaja obširen popis Gorenjske in Notranjske, očrtava na kratko razmere na Dolenjskem ter opisuje literarne uspehe glavnih kranjskih, slovenskih in tudi nemških pisateljev, poetov, beletristov-prozaistov, dramatikov in znanstvenikov. Posebej je opisan izlet v Vintgar in na Bled ter v Postojno. Povsod je napisal avtor tudi kratke historične podatke. Končno očrtava pisatelj Primorsko, predvsem Trst, Pulj in Gorico. Že iz tega kratkega referata o vsebini te knjige je razvidno, da je znal dr. Ostaszewski-Barariski obvladati velikansko materijo ter jo obdelati z vseh strani dovolj temeljito, vseskoz pa zanimivo, s toplim navdušenjem in s feljetonistovsko eleganco. Naši politični in kulturni boji so mu znani do malenkosti natančno, naše okraje je opisal s poetskim zanosom, sestavil z izredno spretnostjo sliko o slovenski duši, ki se razkriva v narodnih šegah, izrekih in popevkah ter podal jasen pregled naših prosvetnih, zlasti umetniških uspehih.

Dr. K. Ostaszevvski-Barariski si je pridobil s tem delom za poznanje slovenskih dežel in njih naroda največjih zaslug, zato smo mu za njegovo krasno knjigo iz dna svoje duše hvaležni. Ta knjiga nam mora donašati z vseslovanskega stališča največjo korist, saj opozarja brate Poljake na naravne krasote slovenske domovine, jim razkriva naše težnje in cilje ter nas tako tesnejše privezuje na severne Slovane, s katerimi tvorimo eno, veliko in mogočno družino.