Dr. Janko Šlebinger: Biografija 1907-1912 (ocena)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Dr. Janko Šlebinger: Biografija 1907-1912 (ocena)
Rudolf Maister
Spisano: Slovan, l. 12, št.3, str. 94-95, 1914
Viri: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6310QNOW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1914
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Slovenska bibliografija za 1. 1907—1912. Sestavil dr. Janko Šlebinger. Izdala in založila "Matica Slovenska".

Kako je večinoma mnenje o Slov. Matice publikacijah, ki imajo količkaj znanstvene podlage, ve dandanes vsak človek: škoda honorarja, tiska in papirja. To je žalibog naziranje pretežne večine naše inteligence. In kadar izide pri nas taka knjiga, plane tista pretežna večina nanjo, ker ji je bila že od početka sovražna. Prepričan pa sem, da od vseh tistih ljudi, ki ob takih prilikah najbolj udrihajo, ne bi se nihče, ali pa malokdo lotil ogromnega in ob enem nehvaležnega dela. Jaz sem Slov. bibliografijo pozdravil z največjim veseljem in z mano gotovo vsak človek, ki se zanima za razvoj naše književnosti. Pregled v kazalu bibliografije je prav dober in tako razvrščen, da vsakdo zlahka najde, kar rabi. Morda bi bilo dobro, da ločimo v prihodnje še "pesništvo" in "pripovedne spise". Saj to ne stane ne prostora ne časa. Je resnica, da v bibliografiji niso pribiti vsi — tudi najmanjši — proizvodi posameznih pisateljev, kar pa le bolj žali one, ki se ne najdejo v nji, kakor pa splošnost. Nujna naloga vseh pisateljev bi bila tedaj, knjigo natančno pregledati in poslati dr. Šlebingerju eventualne popravke in dodatke glede lastnih spisov. To je edina pot, da se izpopolni naša bibliografija do dovršenosti in da bo tako tvorila nekak naš bibliografski zakonik. Tako delajo nemški pisatelji, s katerimi so bibliografi in založniki v redni pismeni zvezi. Za naše razmere bi bilo to naravnost posnemanja vredno, le, če se bo ljubilo našim pisateljem odgovarjati, oziroma pošiljati popravke. Nekaj, kar res utegne motiti pregledovalca biografije, je slika naše glasbe. Na strani 217—233 so označene muzikalije, ki so izšle v zadnjih petih letih. Na teh listih vidiš mnogo del najneznatnejših skladateljev, o kompozicijah dr. Kreka in Lajovica pa ni ne duha ne sluha. Res je, da od teh dveh niso izšla v tem času samostojna dela, toda v "Novih Akordih" čitamo njihova imena. In "Novi Akordi"? Saj to spada vendar tudi k muzikalijam. Danes stojimo na stališču, da sta ravno dr. Krek in Lajovic dva markantna mejnika našega glasbenega polja in da smemo z nastopom prvega začeti šteti novo dobo slovenske glasbe. Zato bi bilo pač treba, da pustimo poleg Bajuka tudi dr. Kreku in Lajovicu malo prostora v bibliografiji. Mislim si tako, da pridejo pod naslov "Muzikalije" tudi "Novi Akordi" in da je v teh popoln pregled del v nje dopisujočih — morda najuglednejših — skladateljev naših. Saj dr. Šlebinger je ta nedostatek gotovo že sam čutil, ker pravi v predgovoru, da je v prvi vrsti hotel podati popolno sliko časopisja in leposlovja. Pa dodajmo v prihodnje še popolno sliko glasbe, ki je tudi merodajna za presojanje narodne prosvete. Te nedostatke v "Slov. bibliografiji" pa odpravi dr. Šlebinger zlahka s kratkim dodatkom, ki naj izide prihodnje leto z matičnimi knjigami. In jaz danes smelo trdim, da je „Slov. bibliografija" poleg „Slov. nar. pesmi" najvažnejša knjiga, kar jih je "Slov. Matica" podala svojim članom v zadnjih letih. Res je, da bibliografije ljudje ne bodo brali. Tega namena tudi nima knjiga, kakor tudi leksika nihče ne bere. Za javne in zasebne knjižnice, za slovanske bibliografe, za učne zavode pa ima dr. Šlebingerjeva "Slov. bibliografija" sedaj in kar je glavno — za naš narod za poznejše čase neprimerno veliko vrednost in je radi tega za nas tako važnega kultur-nega pomena, da moramo biti zanjo hvaležni "Slov. Matici" in dr. Šlebingerju.