Dopis iz Kanalske doline
| Dopis iz Kanalske doline Janez Stein |
| |||||||||||||
Nam se je veliko bati naših puntarskih mejakov, zatorej si naš kantonski komisár močno prizadevajo, nesrečo odverniti, s ktero nam razjezeni Benečan žuga. Oni so napravili tudi narodno stražo, ktera vedno na Kanalskim mostu čuje nad popotnikam, in so med kantonske podložnike naslednje pismo razglasili:
Kanalci!
„Vi ste veselja ostermeli, ko ste pervikrat od visoke sreče slišali, ki so jo ljudomili Ferdinand svojim podložnim narodam podarili. Pa kmalo ste razumeli veselo oznanilo, ktero naš rod v novo življenje vpelje ‒ oznanílo očetove ljubezni, splošne bratovšnje in prave svobodnosti; zatorej se je vaš duh ‒ zamaknjen v novorojeni svitlobi ‒ dvignil k začetniku vsiga dobriga in krepostna hvaležnost je pred oltar vas vodíla, izprositi z razvezanimi jeziki v edinim glasu nebeški blagoslov nad Avstrijanskiga Visokiga Sina, ki je svojimu ljudstvu odperl sveti zaklad svoje serčno-milne ljubezni. ‒ Vaše serce se je izlilo v veselne vriske „Slava našimu Cesarju“ in zveste množice soglasno petje se je razmivalo iz junaških pers po vašim krasno osvetljenim tergu na skalnatim bregu šumeče reke. Radovoljni so se vaši izvoljeni junaki vredovali v število narodne straže iz ljubezni do ustavniga Cesarja in ljube domovíne, de bi se mir ohranil in pokoj, in de bi se uterdila vaša in vašiga naroda svobodnost; oni varjejo, sebe zatajivši, na življenje in smert, vaše pohištvo ptuje zlobe; zakaj vas straši priderzno tolovajstvo puntarskiga mejaka, kteriga pa tudi vi, kakor serčno-zvest Teržačan in pravodušni Goričan le pomilujete, zmirej še pripravljeni, kadar enkrat njegova norost se umirí, kar Bog kmalo daj, drugej mu podati spokorjenimu prevzetniku na novo prijaznost svojo zaničevano svobodno roko.“
„Vas je tudi razžalila divjost, ktero ste iz Krasa slišali,1 pa vaša slavna poštenost in omikano zaderžanje naj bo unimu deželskimu madežu bratovsko zagrinjalo ‒ vi hočete, ne togotni in grozivši se zoper postavo, ampak krotki in poterpežljivi boljši čase pričakovati." ‒
„Blagor vam ‒ ki v tako cvetje in sadje kal svobodnosti izredite, vi, ki se vredni kažete Cesarskiga miliga ogleda na vašo podložno deželo, boste tudi vredni najdeni v veliki prihodnosti za mogočen zbor Nemških narodov, ter lejte! že se razgrinja vsred junaških rodov Germanije tribojarno bandero tako blišeče, kakoršno še nikoli ni slovelo. Nji se že priklanjajo, bledi od strahu, uni vladiki, ktere ji je bil nekdaj prevzetni Korzičan v svoji kaznjeni častilakomnosti odpeljal in tisto roko vtrudil, ktera jo je sto in sto lét častno nosila. ‒ In zaupati je, de drugej jo bo prijela tista roka, ktera ‒ deržaje na velikanski zbor in operta na nespremenljivo zvestobo nemških narodov ‒ je za veliko vladanje vkrepenela; zaupati je, de pred Rudolfovim veličastnim vnukam se bo drugej tribojarno znamnje prekanilo z glasnim vošilam nemških sinov: Slava našimu Cesarju ‒ Slava naši edini domovini!“
„Takrat bo duh mirú in pravice človeštvo presunil, bistroumnost podukov in vrednost modrosti se bo razglasovala, vse misli in želje se bodo vpokojile, ‒ takrat bo občna sreča vam, vašim Sočnim bregam in mlajši hčeri jadranskiga morja vstala. Zatorej deržite zvesto s svojim Cesarjem in recite še enkrat: Slava našimu Cesarju Ferdinandu ‒ Slava edini avstrijanski domovini!“
28. dan sušca 1848.
Vaš prijatel Janez Stein.
1) V Rihenbergu na Krasu so kmetje grajšinskiga oskerbnika spodili.