Dopis gospoda misijonarja Ignacja Knobleharja iz turške Azije

Dopis gospoda misijonarja Ignacja Knobleharja iz turške Azije Ignacij Knoblehar

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 5, št. 16 (21.4.1847)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Iz rók visociga Gospoda smo prejeli za Novice sledeče pismice, ki ga je naš častitljivi misijonar gosp. Ignaci Knobleher iz Barúta (Beyrut) 15. dan pretečeniga mesca pisal. Barut je precéj veliko mesto Sirije v Turški Azíi, leží poleg morja na prijetni visočini in ima okoli 20000 prebivavcov, ki so večidel kupci. Sirija pa je sveta dežela, kjer je bil naš izveličar rojen, kjer je živel in umerl. Naši bravci bojo tedej gotovo iz te dežele, kjer ima skorej vsak kamniček zgodovinsko pomenljivost, sleherno pismo z velikim veseljem brali, posebno tudi zató, kér je od domorodca pisano, ki zdej tamkej sveto službo opravlja.

Sedanji prebivavci teh krajev (turške Azije), kterih število čez 11 milijonov znese, so Turki, Sirjani, Gerki, Armenci, Lasi, Georgijani, Arabci, Judi, Turkomani, Kurdi, Nozarji, Druzi, Manoriti in Cigani; ‒ poglavitna véra teh narodov je muhamedanska, pa je tudi nekaj kristjanov in judov; Druzi imajo mešanco iz kristjanske, muhamedanske in ajdovske vére; Nozarji in Kurdi imajo zgol ajdovske opravila.

Ta kratki popis smo namenili tistim bravcam, kterim je popisani del svetá neznan, de bojo prihodnje pisma gosp. Knobleherja lože razumeli, ktere bo on iz imenovanih deželá pisal in ktere so nam visoki Gospod za Novice obljubili. Pričijoče pismice je le kratek vvod prihodnjih daljših popisov, kterih imamo od njega pričakovati; poslušajmo, kaj iz Barúta piše:

„Ravno zdej sim prišel v Barut iz Gazimskiga zborstva (kolegija) z Libanona, kjer sim od veliciga serpana lanjskiga leta učenik bil, pa tudi v bližnjim kraji med ljubimi Maroniti misijonsko službo opravljal. Pojuteršnjim se bom na Francozki vojni barki v Jafo podal in od ondod naprej v sveto deželo. Čez 4 tedne se bom zopet v Barut vernil, in se 16. dan maliga travna na parabrodu po morji v Aleksandrijo (poglavitno mesto doljniga Egipta v Afriki) podal, od kodar bova potem s gospodam škofam čez Egipt, Nubijo i. t. d. v notranjo Afriko šla. Gospod Bog je moje dosedanje misijonsko prizadevanje milostljivo blagoslovil, s kteriga pomočjo upam za razširjanje naše svete vére v teh krajih še kaj več storiti.“

Ignaci Knobleher, apostoljski misijonar.