Domovini (Anton Turkuš)

Domovini Anton Turkuš

poslovenil

Izdano:	Zora 3/1 (1872), 1
Viri:	št. 3 dLib
Dovoljenje:	Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

V zelenotemnem logu kraj potoka,
Kmlar svit luno nad goro zašije
Izliva slavec čute v melodije
Sedaj vesele, zdaj spet jiolne stoka.

Ni mar kraj gozda pisana niii loka,
Za svt^l mu v prsili srčice ne Ijije;
Pri družici on noč in dan prebije,

Za njo mu srce raja, za njo poka.
S teboj jaz srečo čutim, domovina!
Katera tebi jela je oveteti;
Tvoj lilagor meni sreča jo edina.

Ar srčna rana jame me skeleti.
Ko vidim, da se naša imovina.
Pravica sveta, hoče nam zatreti,
Izgubljeni