Domovini (Anton Turkuš)
Videz
Domovini Anton Turkuš |
poslovenil
|
V zelenotemnem logu kraj potoka,
Kmlar svit luno nad goro zašije
Izliva slavec čute v melodije
Sedaj vesele, zdaj spet jiolne stoka.
Ni mar kraj gozda pisana niii loka,
Za svt^l mu v prsili srčice ne Ijije;
Pri družici on noč in dan prebije,
Za njo mu srce raja, za njo poka.
S teboj jaz srečo čutim, domovina!
Katera tebi jela je oveteti;
Tvoj lilagor meni sreča jo edina.
Ar srčna rana jame me skeleti.
Ko vidim, da se naša imovina.
Pravica sveta, hoče nam zatreti,
Izgubljeni