Dom (Tomaž Šalamun)
| ← Y | Dom Glas Tomaž Šalamun |
Konji sv. Marka → |
| |||||||
Dom
Daleč, kjer so livade temne.
Rase suha roža, posuta s snegom.
In petelin kikirika, čeprav je mraz.
Hodi, njegove noge so kot parkeljčki.
Daleč, kjer cvete roža skozi sneg.
Modra cvete na belem snegu.
Sonce jo objema in jo zaspi.
Ljubezen jo čuva pred mrazom.
Daleč, kjer se slapovi odbijajo od polic.
Kjer gamsi s svojim telesom čuvajo travo.
Je most. Na mostu visim jaz.
In ne vem, ali bi skočil ali bi plaval.
Daleč, prihaja zvok žlic iz hiše.
Dim, beli dim na jasnem nebu.
Diši po kruhu. Diši po žgancih.
Odpre deklica okno. Da ptičku jest.
Daleč, so v gozdu na smrekah pisani traki.
Smreke so zasnežene, pa ni sani.
Trakec se utrga in plava kot zmaj,
da nasloniš glavo na neba modrino.