Dom (Miran Jarc)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Dom
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Ženski svet 6/12 (1928), 367
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

V idilo je zajet tvoj tihi svet,
mir je nad njim ko solnčni svit razpet.
Do tu ne seže senca časov zlih,
kot megla razpuhti se mrki vzdih.
V pogovoru, ki v jasnosti iskri se,
domačnost vedra v srčnost prebudi se.
Kot topla zarja včasih pod večer
razvesijo se zvoki, ko klavir
se razživi ob vzgiba roke bele ...

Ta solnčni dom: čuječe zbrano obkroža
še vsako nemo stvar: zavesa, roža,
podoba, vaza ... vse to ublažuje,
v spokojnost vabi, k vdanosti združuje.
Kot znamenje radosti čiste gleda
igračka iz kota tu in tam ... Seveda
pozabil jo je s sabo vzeti Palček ...
In čakaš: kje se ti prismeje malček ...
O, tu življenje je vzcvetelo v pesem ...

In vendar: morda tudi mnogoktera
tesnoba bi privrela iz nemira,
zanihala kot plašen zvok bolest,
ko dahne slutenj mrzkih srep šelest;
a zdrava misel, volja plemenita
ji branita, da bila bi razkrita,
v predanosti molčanja odigra se
nejasnost, svetu vedrost naj smehlja se ...
O, veličina takih močnih src!