Dom (Anica Černej)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Tebi, mati Dom
Anica Černej
Pomlad (Anica Černejeva)
Spisano: Pretipkala iz Moje poti 1975, Klara Omovšek.
Izdano: V Ljubljani: Partizanska knjiga
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>

Nekega dne je utihnil škrjanček na polju, dom se je zgodaj jeseni v čudno tišino odel. V vrtu so rože zaprle trudne cvetove. Mrak je drhteče njive ajde objel.

Nekega dne smo strmeli v praznino ob mrtvem očetu, ki je še ljubil življenje in cvetje in sonce in nas. Drobne čebele bile so v ajdovi paši, ko se je tiho iztekel mu čas.

Nekega dne smo v dnu srca začutili, ko da je dih življenja ustavila smrt, ko da so v cvetju umrle ajdove njive, v pričakovanju čebele in panji in trte in vrt.

Mati je ostala sama in tiha ob zadnji resnici. Ni nas prosila niti bližine niti ljubezni niti moči. "Moji otroci, saj bom molče nosila, le da vam v meni, samotni, spet dom oživi."