Dobro zdravilo (Domoljub, 1894)

Dobro zdravilo anonimno

Objavljeno v Domoljub 1894, št. 19 (4. oktobra) v rubriki Podobe iz življenja

Spisano:	Postavila Tina Habjan
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

V nekem samostanu na Itavarskem živel je jako ljubeznjiv in častitljiv pater. O. Magnus tako mu je bilo ime bil je ljubljenec celega samostana, cele f»re Daleč itvan fare bilo je njegovo ime znano starim m mladim.

Nekoč šel je v vas, kake dve uri oddaljeno, obiskal balnega župnika in ga tolažit. Opravivši avoje opravilo, hoče se vrniti domu. Tu pride neka žena Ana po iinenu, in nagovori o. Magna : »Me jako veseli, častiti oče. da Vas iu vidim. Ali bi vas smela domu spremiti V« Ana je bila namreč ravno laui doma, kakor je bil o. Mugnus v samostanu. »Zakaj ne. nunam nič proU temu. odgovori ljubeznivo ; ko sta imela že kraj za seboj, začne Ana »O častiti oče Mugnus, jaz Vam ne morem nikakor popihati, kako hudobna žena je moja soseda, saj jo poznate.«

.No, če je lako. poleta hočeva pa takoj en roini venec zmoliti za hudobno sosedo, da so spreobrne«, hitro reče o. Mngnus in začne: »V imenu Očeta in Sma in sv. Duha. In lako zniolila »ta o. Magnus in Ana cel rožni venec s petnajstimi skrivnostmi, lako sta prehodila tretjino pola. Pa začne zopet .O ljubi oče Magnua. poleg moje *o«ede ni mogoče človeku, da bi strprl •

»No, potem bova pa Ae za vas en ro>ni venec zmoiila. da bodete lažje potrpeli. V imenu Očeta —«, in zopet sta odmolila cel rožni venec. Dve tretjini pota imela Ma že za seboj, Ana pa je molila, naj si je hotela ali ne. Toda zdaj, misli si, zdaj bom pa že prišla do lega. da povem, kar mi je na jeziku «0 častili oče, jaz nikakor ne morem gledali, koliko mor« moja soseda od svojega moža pretrpeti, — to je že vendar —.«

»Dobro, pa zmoliva Ae za sosedinega moža cel rožni venec.. In zopet sta začela. O. Magnus molil je pobožno, krepko, a Ana nekako jezno. Ravno sta tretji rožni venec odmolila, ko sta prišla do doma. Dobrohotno reče oče Magnus:

Tako Ana, kadar me bodete zopet hoteli spremiti, ml bo zelo ljubo in všeč, ste res prav pridno molili' Ana pa odgovori: .Veste kaj, častiti o£e Magnus, t Vami ne grem vse žive dni nikdar več. Bog vas obvaruj!« In trdno je Ana držala a»oj sklep. Bila je pa tudi ozdravljena klepetanja in obrekovanja.