Dobro gospodinjo treba zaslužiti
| Dobro gospodinjo treba zaslužiti anonimno |
Objavljeno v Domoljub 1893, št. 1 (5. januarja) v rubriki Podobe iz življenja
| |||||||||||||
.Tako, tako I? Z mojo hi«rio s« hočete poročiti, mladi mož?* vpraša kmet M.uvt L >čan, ur vzame svojo i> pipico it ust, majhnega človeka, Ur ga premeri od nog do glave. Urah 8«etin, tako se imenuj« U mladenič, je sUl pred njim, čedoo napravljen in lepega obrata. Veljal j« po v«i vasi kot prvak med mladeniči. Sedaj pa, ko ga j« opazoval naš Ločaa, postane rudeč, kakor kubaa rak, a hipno zop«t obledi. .Da, oče MaUvi, hočem jo vteti ta leno", ©jlasi se š«-l« po dolgem molku Svetin, Ur nadaljuj«: .Jat sem te prejšoji večer govoril t Vašo Franieo — in ona j« rekla, da naj se obrnem do Vas." nFraniea je pridno in pohotno dekle", odgovori oče. .In ona tndi tasluži pridnega mota. — Kakošno delo pa mate Vi?" To vprašanje potrlo je še bolj našega Svetioa. .Ako oa to mislite, če zamorem teno pretiviti — Vam U lahko dokatem —" .0, to Vam jat rad verjamem in tudi vam, da ste bogati; toda jat mšoim, da se bode moje d«kle t Vami omotilo — in oe t Vašim premoieojem. Kaj pa bi bilo potlej t Vami, ko bi Vaš naloženi denar po n««reči itgioil? Sčim se boU pa potom v prihodnje ii»ili? Zakaj Vam ie pa dobri Bog astvaril dvoje krepkih rok in papametno mlado glavo? Ali jih tnate v takem sločajo porabiti? Kakšno rokodelstvo pa tnate?" Svetin stoji kakor okamnel ln ne ene besedice ne spravi it svojega grla. .Jat ničnim, če ste kje kako delalnico ali kako obrtno šolo obiskovali?* .Nobeno, kajti jat sem misHI —" .AH ee s kupčijo ukvarjate?" .Tudi ne, kajti moja mati ao menili ter mi večkrat rekli, da je vse drugo nepotrebno, da imam le premoženje!"
Tako misli Vala mati — bret tamere! ko Vas tukaj vidim stati, krepkega mola dvajsetih let. in če pomislim, da še v svojem iivljenio, kar časa bodite po tej zemlji, še niste le enega goldinarja taslntlli. Sram bodi Vas in Vašo mater! In VI hočete mojo hčer ta teoo?" govoril je stari Matevt, krepko potegnil it svoje pipice in spustil gost dim v obiske. .Jat sem tudi svojo Prsnico dal v šolo, da je itobraiena. kakor malo katero dekle v našem okraja. Ko bi pa pri vsem tem delati ne tnala, bi jo bil lat ie davno odgnal od hiše. Jat bi labko imel deklo pri hiši, pa je nečem, ker bi se potem Prsnica postopati navadila. Franiea naj le ostane rodečelična in pa marljiva, kakoršna je; nočem je videti, da bi hodili potem k meni na dom, ter javkala: ,joj, gorjl mi* in Bog vedi kaj še vse. Bekel sem Vam ie preje, da )e oe dam takemu mladeoičo, ki je po očetu podedoval pretnoieoje, delati pa ne tna. Modra glava in pridne roke so boljše bogastvo, kakor tlate gore. Poslušajte torej moj stet: Ubogajte me, ter pričnite delati. Skaiite se mola. Lotite se kakega rokodelstva s trdno viljo. Potem se pa sopet pri meoi tglasite io če Vas bo še vo^a, mojo bčer vteti u ieno, potem naj bo Vaša. ftavo gosoodiaje si morate tasluiiti. Moja Franiea bode le takrat in pri takem molu veljavo imela, ki ni samo le dedič, temveč tudi kaj tna — tak naj bo ienin Franice!" Ko j« Matevi izgovoril. istrka pepel is svoje pipe a paiesm, petisae jo v tep avoje sukojiee ter odide v hiš«.
Fraocika je tekal« . vetrna na vrtu. .Oče ti hoče dobro, ne misli oič hadega", tolsti dekle Stati««, ko ji je povedal, kako » naletel pri očetu. .Seveda, da ima oče prav, reče ma Franiea po kratkem molka .in meni se todi tako detdeva, da mora vsak človek delati, bodisi bogst ah reveo. Toda naj si bo ie kakor boče, Svetin, jat hočem vendarle tebe čakati!" Svetin je na tačndenje svojih tovarišev naenkrat — itgiml. Kje je?. Nihče ni vedel o njem kaj poročati; o njem ni bilo ne duha ne aloba. Zgiuil je ko kafra, in tndi mi bi se bali tanj, ko bi ga ns bili slišali pri poslovu govorečega Franici: .Upam, da se kmalu vidimo! — Z Begom. France, na-me se smeš tanssti." — Leta so minula! Bil je vroč jesenski dan. in stari Ločan je ravno obrezoval trto, ki se je iibila pod svojo sladko teio, kar ae na cesti priksie majhen vot. Na njem je bilo oaloieoo •se polno vioekih, lično narejenih sodov io kadij, ds je abogo livinče ksr stokalo, ter jetoo t repom mabljaje nadležne mahe odganjalo; vntnik, ki je moiato na vrbu voia sedel, pa oi bil nihče drag«, ko Svetia. Ko t« j, pripeljal do vrta Ločanovega, ostavil J « vei. ter v hitre« skoka bil je t voia na tleb. .Dobro lotro, oče Loč«n!" tokliče gospodarja. .81^ sen, da potrebujete sodov i« kadil ta vino, in jat spi*, da vam bodo ti-le gotovo všeč!" .It katere tovarne pa so? Kdo jih je naredil? p«, vprtšoie Ločan. meJtem. ko je vratica pn vrtu odprl, t* se približal votu. ,F«t sem jib sam naredil", odreke ee moiato ji pouosuo Svetin .in jat se grem todi • vnemi stdarji, hr jih je tu na deželi v dela skoteti, ter |ih gotove m prekosim!" L>čan Moki t vota vso sode, jednega ta drogi« ier je vsakega natanjko pregledal. .Zdaj boste pa povadali, koliko bočet« tanje imeti?" vpraša konečoo, ko n tadniega t vota vtel, pa pregledal I« na tla poloiil. .To. ta kar sem Ves danes štiri leta prosil. Za u sode bočem imeti Vašo hčer, oče Ločan I" Ločan bolj natanko pogleda v obrat mlademu m oh ter spotna v njem — Svetina. — .No, bomo tidtfi, nasmeje se Ločan, stopimo v hišo!*
Svet-n si ne d A dvakrat reči ter stopi v hiša. .Kriniea !" tekliče oče skoti knbinjske duri. Frame* takoj pride it kohioje. — Imela je rokave do komolea zaviha« io na njenih rokah videle so s« pičice od moke, ker js ravno kubala igance. Bila je prost« napravljeas. Ko je Svetma tapanla, nblila jo Je rodeči««. Ni vedela, ik bi se jokala ali smeiala od veselja, pogledala je očeta, ter je pričakovala, kaj da ji oče naroči. V Um trenutku se obrne Ločan k Franci, ur ji reče: Kraaica, ta mladi moi — vem, da si ga ie noogokrat videla — pripeljal mi je lepih sodov ta vioo, kitare je m sam naredil, — uvrstes blage. Zablevi p« veliko plačilo taaie. Neče namreč nebsnotfa denarja, « pak tebe boče imeti." — Seveda ao Fraaiea ni aič branila in kmalu se le »a loko ptlaeHI mladi Ločae. ki je p« letu pridno kmetoval, po t mi pa delti ratno leeeo« poseiio. Živel je v Wp*tn Moftosfent« in vedno ga je opre« Ijal blagoslov božji.