Djuha in njegov rokav

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Djuha in njegov rokav
Spisano: Janja Vovk in Maja Milavec
Izdano: 118760704
Viri: 118760704
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


DJUHA IN NJEGOV ROKAV ilustriral Zvonko Čoh

Djuha se je odpravil na gostijo. A šel je kar tak, kot je bil: v svoji vsakdanji srajci, v vsakdanjih hlačah in v ponošenih opankah. Že pri vratih so ga zavrnili. Odšel je domov in se preoblekel v svojo naj dragocenejšo obleko. Osedlal je konja in se na gostijo vrnil kot velik gospod. Služabnik se mu je priklonil do tal. Pospremil ga je med najuglednejše goste in sam odpeljal njegovega konja za hišo. Djuha se je usedel in segel po kosu mesa. Pri tem pa je svoj široki in lepo izvezeni rokav pomočil v juho. »Poglej, rokav! Potegni ga iz juhe,« mu je šepnil mož, ki je sedel ob njem. A Djuha je dejal: »O, ne. To pa ne. Jej, rokav, le jej! Ti si tisti, ki so ga spustili na gostijo! Tukaj bolj spoštujejo obleko kot ljudi!«

Sirska ljudska