Dimnikarji, pujsi in sloni

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Deset na en zvezek Dimnikarji, pujsi in sloni
Sloni v spačku
Neža Maurer
Kar na dlan, prosim
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Bilo je pred novim letom.

Slon potepuh je zvedel čudno novico,

da samo pujski in dimnikarji

prinašajo srečo.

Prvič je občutil strašno krivico.

Povesil je glavo

in kot bi zložil anteno –

posrkal lastni rilec.

Ko je zatrobil pošteno,

se je slišalo: »Tru-tru-tru!«

Skoraj tako kot krulijo pujsi.

Po svinjsko je zafrknil repek.

Kaj še?

Ha, kam naj skrije noge?

Naj jih v sneg zarije?


Žalosten je zadričal

v zameteno kotanjo

in jokal, da se je sneg topil

in mu pomešan v ledeno brozgo

že skoraj trebuh zalil.


Tedaj se prismuča mimo fantin,

zagleda slona in kriči:

»Na pomoč! Rešite čudnega pujsa,

da se ne utopi.«


Srečnežu so takoj usahnile solze,

zakoračil je breg,

pihnil, da se je rilec stegnil

v vsej svoji dolžini,

odprhnil s sebe brozgo in sneg,

objel pobalina

in si ga s smučmi vred

posadil za vrat.


Od takrat vedno spet in spet

- ne samo kdaj pa kdaj -

sloni prinašajo srečo,

naj bo december ali pa maj.