Dimnikarji, pujsi in sloni
| ← Deset na en zvezek | Dimnikarji, pujsi in sloni Sloni v spačku Neža Maurer |
Kar na dlan, prosim → |
| |||||||
Bilo je pred novim letom.
Slon potepuh je zvedel čudno novico,
da samo pujski in dimnikarji
prinašajo srečo.
Prvič je občutil strašno krivico.
Povesil je glavo
in kot bi zložil anteno –
posrkal lastni rilec.
Ko je zatrobil pošteno,
se je slišalo: »Tru-tru-tru!«
Skoraj tako kot krulijo pujsi.
Po svinjsko je zafrknil repek.
Kaj še?
Ha, kam naj skrije noge?
Naj jih v sneg zarije?
Žalosten je zadričal
v zameteno kotanjo
in jokal, da se je sneg topil
in mu pomešan v ledeno brozgo
že skoraj trebuh zalil.
Tedaj se prismuča mimo fantin,
zagleda slona in kriči:
»Na pomoč! Rešite čudnega pujsa,
da se ne utopi.«
Srečnežu so takoj usahnile solze,
zakoračil je breg,
pihnil, da se je rilec stegnil
v vsej svoji dolžini,
odprhnil s sebe brozgo in sneg,
objel pobalina
in si ga s smučmi vred
posadil za vrat.
Od takrat vedno spet in spet
- ne samo kdaj pa kdaj -
sloni prinašajo srečo,
naj bo december ali pa maj.