Desna in leva roka

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Desna in leva roka
Svetlana Makarovič
Spisano: Uredila Ema Hozjan
Viri: Makarovič, Svetlana (2008). Svetlanine pravljice. Dob pri Domžalah: Miš. (COBISS). 
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Dve roki, desna in leva, sta bili prijateljici. Obe sta bili zmeraj obrnjeni v isto smer, delali sta iste gibe, če je imel prstanec leve roke prstan, ga je imel tudi desni prstanec, in to popolnoma enakega. Tako sta živeli v miru in dolgočasju dolgo časa.

Pa se je zgodilo, da se je po naključju samo desna roka globoko urezala v prst. Desnica je zavpila od bolečine, leva pa se je na tihem oddahnila, ker se nesreča ni pripetila njej.

Desnica je pogledala levico in rekla:

»Čakam.«

»Na kaj pa?« se je delala nevedno levica.

»Na kaj neki? Da se tudi ti urežeš, ne? Saj sva sestri. Ureži se še ti, da bova enaki.«

Levica je v zadregi migala s prsti, urezati pa se ni hotela.

»Nisem jaz kriva, če si ti nerodna,« je sitno dejala, »zakaj pa ne paziš?«

To je desnico ujezilo:

»Sram te bodi, levica! Slaba sestra si, da veš!«

Levica pa je bila še toliko predrzna, da ji je zabrusila:

»Če nisi zadovoljna z menoj, pa si poišči drugo sestro! Tako nerodno in neumno, kot si sama.«

Zdaj je desnica pobledela in se stisnila v pest. Levica se je brž umaknila za hrbet in zavpila:

»Kaj, udariti me hočeš?«

»Ne samo udariti,« je zapihala desnica in pograbila nož, »odrezala ti bom vse prste!«

Levica se je zgrozila, ko je videla, da desnica misli resno, in je ostala v varni razdalji. Desnica jo je lovila spredaj in zadaj, a levica je bila zmeraj hitrejša.

Nazadnje se je desnica pomirila in spustila nož. Levici je bilo kar malo žal, da se je tako grdo obnašala, in je desnico plaho pobožala. Desnica ni bila več jezna – užaljena je bila pa še zmeraj. In je rekla:

»Živeti bova morali skupaj, če nama je prav ali ne, zato nima nobenega smisla, da se prepirava in si groziva. Ampak nekaj ti povem: odslej bom jaz vse naredila hitreje in bolje od tebe. Ti boš zmeraj za mano. Jaz bom trgala rože, z mano bodo jedli, pisali in risali, se česali in tudi klofute bom delila jaz. Kajti najin gospodar je na moji strani. Ti boš zmeraj samo v rezervi in veljalo bo: naj ne ve levica, kaj dela desnica.«

In ubogo levico je to tako potrlo, da je postajala vsak dan bolj okorna in počasna. Še danes je taka.

Nekateri ljudje so pa v tem primeru dali prav levici! To so levičarji.