Delo na platformi
| ← Kopija, kopja, kapija | Delo na platformi Morje Tomaž Šalamun |
Divja gos leti → |
| |||||||
Biseri bele matice,
ogromno belo letalo galeba na poljem sivke,
hišic, tovarn ob reki,
Trideset metrov visok bleščeč pleh,
dolg pol kilometra,
Tam se možgani zlivajo na papir.
Veter niha jeklene vrvi.
Ne moreš lesu - čolnič - osmukati sivega betona.
Puliš dlake, odpihuješ lučke.
Bi gredelj ladje, rebra stali na
vesti? Je delavec, zamašen v teron,
podoben črncu z Madagaskarja?
Črno kožo ima,
sveti se kot koža igvane. Je
veli krokodil, ki pada na obe plati in
vihra, tolče po svojih jabolkih,
še igvana? Doktoriraš in hočeš
v gredelj dinozavra.
Čokolado mu daješ iz ust, avtoma spušča
šapice in potem gledaš, kako se na travniku
zbijejo. Vsak mora prinesti petnajst cevi.
Tri oprtnjake. Dvajset, tudi do
ssedemindvajset štikcev.
Vsi imajo napete mišise, vsi imajo
iste kretnje. Razstavljajo in sestavljajo svoj
bicikel. Bodo kam šli?
Zakaj ne dajo raje dela čistilcu čevljev?
V Smithsonianu so najdaljše kosti.
Neki sladki sok, neki razcapani
prošek je na voljo turistom.
Šolarjem imajo v ustih. Pogled je na sliko.
Koža se bo rehabilitirala.