To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:
To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Iz mračnega neba se leno dež cedi
in vse je zdrizasta in blatna prst lepljiva:
oblaki, ceste, zrak, ta soba siva.
Tako smo od pogreba zdaj prišli.
Na skrinjo sedem, potopim obraz v dlaneh
in dolgo s kalnimi očmi strmim predsé;
saj vse je, kakor še osorej je biló
(kako drugače naj bo tu pri nas, kako?):
je pôd črvivi, je razbito okno, vlažne stene te –
a vendar: kje sta zdaj njegov otroški jok in smeh ...
Trileten je imel že lice vse razrito od spoznanj,
v očeh mu tlel je mrtvi plamen žalostnih detinskih sanj,
da teh pogledov me bilo je strah, ko da zločina
sem kriv pred njim – o, da, imel sem sina,
pa sva ko pelin si bila grenká.
Odnesli smo ga – majhno, majhno krsto.
Kakó to zadnjo uro bil je ves lahak!
In vse je, kakor je bilo: ubožčina in skrb in glad.
Le on je šel. In mi, mi nimamo nič več solza.
