Deklica v črnini

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Deklica v črnini
Sigbjörn Obstfelder
Prevajalec: Rudolf Kresal
Izdano: Modra ptica, 1/4 (1930), str. 81
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Grem skozi pusto ulico. Tihotapim se zdolž zidov.
Ali gre kdo za menoj? Ali se tihotapi kdo za mano zdolž zidov,
s sklonjeno glavo? Tako kakor jaz?
Ne smem se ozreti.
Tema je kakor v rogu. Pričenja mi biti srce.
In zaslišim šepet:
»Fant!«
Čutim, da se me dotika žensko oblačilo. Ne dvignem oči, a vendar
vem, da je oblečena v črno.
Vem tudi, da je devica, in vem tudi, da ji prsi valove.
Prime me za roko. Njena trepeče! Ampak ona se privije k meni,
vzpne se in zašepeče:
»Fant!«
Hodiva med deskami in sodi, vzpenjava se po stopnicah in vstopiva
v sobo.
Ona sname tenčico. Zagledam velike, čudne oči. Odpne si plašč in
roke ji trepečejo.
»Poglej!« pravi. »Ali je to lepo?«
In se privije k meni, poboža mi lice, vrat, prsi, vse moje telo. Z
mehkimi, boječimi rokami.
Toda te roke šepečejo:
Slepa!