Deklica s tremi lešniki

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Deklica s tremi lešniki
Belokrajinske pripovedke
Lojze Zupanc
Spisano: Helena Penko
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 50%.svg To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt




DEKLICA S TREMI LEŠNIKI


Na Lokvici pri Suhorju je živel ubog bajtar s tremi hčerkami. Bil je šivavec. Leto in dan je vbadal šivanko v hodno platno, šival brageše in robače. Ko pa se je leto nagnilo h kraju, je povezal robače in brageše v vrečo, si jo oprtil in odšel k Trem faram v semenj.

Ko so hčerke odrastle in postale godne za možitev, je šivavec nekoč, preden je odšel v semenj, dejal:

»Če bom vse prodal, kar sem med letom sešil, bom vsaki kupil, kar si poželi.«

»Dragi čačko, meni kupite zlat prstan,« je zaželela prva, najstarejša hčerka.

»Dragi čača, meni kupite pa kolovrat.« je zaprosila druga hčerka.

»Meni pa tisto prinesite, kar vas bo po nosu udarilo,« se je zasmejala tretja, najmlajša hčerka.

»Prav, prinesel bom vsaki, kar si želi,« je odvrnit oče in odšel.

Čez tri dni se je povrnil domov. Komaj je stopil v bajto, že je vrgel na mizo prgišče zvenečih cvenkov in darila za hčerke.

»Tebi sem kupil, kar si želela,« je dejal šivavec med smehom in položil pred najstarejšo hčerko zlat prstan.

»Tudi tebi sem kupil, za kar si me prosila,« je zadovoljno pokimal drugi hčerki in postavil prednjo kolovrat.

»Ti pa si mi dejala, naj ti prinesem tisto, kar me bo po nosu udarilo,« se je zdajci zasmejal in se obrnil k tretji, najmlajši hčerki. »Domov grede sem zašel v gozd. Temno je bilo. Hodim in hodim skozi temno lozo, kar me poči po nosu leskova veja. Pograbim jo — na njej so viseli trije lešniki. In prinesel sem ti jih — evo!«

Tako rekoč je pred začudeno hčerko položil tri drobne lešnike.

Hčerka je zajokala in odšla po svetu. S seboj je vzela lešnike. V gradaški graščini se je ponudila v službo. Graščkinji se je mala deklica zasmilila pa je rekla:

»Majhna si, ampak gosi boš lahko pasla!« In jo je obdržala v gradu.

Drugo jutro je deklica nagnala grajske gosi na pašnik in še sama odšla za njimi. S seboj je vzela tri lesnike. Ker je bila lačna, jih je pričela drobiti, da bi pozobala sladka jedrca.

Ko pa je strla prvi lešnik, je našla v njem obleko, posuto z zvezdicami. Ko je strla drugi lešnik, je našla v njem svetle škorenjčke. Ko je strla tretji lešnik, je iz lupine izluščila zlato krono.

Deklica se je oblekla v obleko, posuto z zvezdicami, si nataknila svetle škorenjčke, na glavo pa si je posadila zlato krono. Takšna se je pozno popoldne vrnila v grad.

Ko jo je zagledal mladi graščak, jo je zasnubil. Deklica je postala graščakinja, k sebi je pozvala obe sestri in očeta. Vsi so potlej živeli v gradu, ki se je zaradi nje imenoval — Gosji grad.

Še dandanes je nad vhodnimi vrati gradaškega gradu vklesana v kamen — gos. Kdor ne verjame, naj gre gledat! In če so mu kaj urni kraki, lahko mimogrede ozmerja Gradaščane z — gosaki!