Dekletu v tujino

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

O, ti ubogo slovensko dekle!
Kakor uroki oči ti gorijo,
kadar o tujem ljudje govorijo,
o svetu neznanem, kjer sreča gre v klas.

Najlepša je vas za tebe, dekle.
Tu Bog gospodari in čista Devica.
Dolžnost in pravica
sta vsakomur znani,
starí spoštovani,
mladí strahovani —
najlepša je vas.
Na durih še stari molki visijo,
vsak fant se odkrije
pred sliko Marije.
Kadar zvoni,
vsak postoji.
Na vasi je, deklica, čista rosica
in pesem ubrana, ki se v jutru rodi.

O, ti ubogo slovensko dekle!
Kaj te je zmámilo,
kaj preslepilo,
da zamenjala si rožnato krilo
s cunjo svileno, ki tuje diši?
Ta vonj zastrupi te,
ker ni vonj po roži.
O, le priznaj,
da se ti toži nazaj!
Kar pusti gospo v rokavicah — tujino,
vrni se k materi spet v domovino,
narod te kliče, da delo ti da.
Narod naš zbira velike žene,
da bodo trle kačam glave.
Vrni, dekle, se,
o, vrni se!