Deklamacija žene Rakovskijeve

Deklamacija žene Rakovskijeve anonimno

Izdano:	Edinost 2/10 (1877), 3–4
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

<poem>Kjer njive in travnike Pivka zaliva, In v čudne podzemeljske hrame bobni, Skalovje kjer goram vrhove pokriva, Mej skalami burja studena šumi.

Kjer Pivčanov rod korenjaški prebiva, V nadlogah utrjen je mirni terpin! Tu Miroslav slavni pod zemljo počiva, Miroslav — zvesti Slovenije sin.

S peresom se trudil za Slave sinove, Um bistri in srce posvetil jim v dar. Bogastva žrtval jim svitle darove, Položil je vse na domovja altar.

In pesmice pesnik presrčne je peval, In strunic jih spremljal je sreberni glas, Da srca čuteča je ž njimi ogreval, Razjasnil marskteri je tužni obraz.

Zdaj lunica mila na grob mu že sija, Zagorski zvonovi premilo pojo, Mu ptičič krilatih doni melodija, Ki letajo s polja pod sinje nebo.

Kaj mara, da pustil ni srebra, zlata, Postavil si v srcih je naših spomin, Zaprta nad Tabo so grobna vrata, Al zabil ne bo Te Slovenije sin.