Dediči brez dediščine

Dediči brez dediščine: Roman Marija Vogrič

Spisano:	Koper: samozaložba, 2010
Dovoljenje:	Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave:	V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Stres — zahrbtni ubijalec

Razbijanje Jugoslavije, podobno brezobzirnemu razkosavaniu ob obdukciji mrliča, se je nadaljevalo z vso neprizanesljivostjo. In grozovitostjo. Dejstvo, da gre za mojo bivšo domovino, mi niti za trenutek ni prineslo olajšanja. Vse nene narode sem dolga desetletja doživljala kot brate in sestre. Povezovali so nas slavna preteklost, velik mednarodni ugled, bleščeči uspehi po- vojne izgradnje, ki jih niso mogla zasenčiti razočaranja.

Ne brišem solza, ki neslišno drsijo po licu. Obraz zakopljem v dlani in obnemim. Kaj se je zgodilo z nami? Smo sploh še ljudje? Odkod vodjem tolikšna moč nad nami? Odkar pojejo noč in dan slavospeve naciji, so množice kot oglušele in osiepele. Kakor papige v zboru ponavljajo besede narod, domovina, država ... Mi te besede sploh še kaj pomenijo ob vseh mrtvih, pohabljenih, brezdomcih... Kakšen uničujoč občutek, da si v tem brezčutnem stroju, ki mu pravijo demokracija, navaden nič? Nič v igrah vladajočih, ki meŠetarijo z usodami tistih, v imenu katerih vladajo. Tistih, o katerih so jih polna usta pravic, ko potrebujejo giasove volilcev.

Zato moja odločitev v usodni noči enaindevetdesetega na Planoti, da ne bom nikoli več vzela v roke volilnega lističa. Odločitev, ki je pospremijena z neprijetnimi občutki vselej, ko v poštnem predalu pristane vabilo, naj pridem na volitve. Umaknem se na Planoto, da ne bi ne videla ne slišala ničesar. Kako sem se lahko jaz, diplomirana politologinja, vseskozi osveščena, kaj pomeni uresničevanje temeljnih državljanskih dolžnosti, mogla izneveriti volilni dolžnosti? Ne, ne, to ni niti malo lahko za mojo notranjost. Politična zavest je bila od zgodnjih mladih let globoko zakoreninjena v menj. In sploh dolžnost do skupnosti.

Kaj mora občutiti šele Tanja, ki ji kot po živem telesu režejo tkivo, ko se nekdanje republike druga za drugo »osvobajajo«. Če bi vsaj znale civilizirano oditi! »Z mojo deželo vred« so padle na izpitu zrelosti in demokratičnosti, ko so se odločile za oborožen odhod. Pn tem zame sploh ni pomembno, kdo je »začel« nesmiselne spopade. Tega greha vsem voditeljem ne morem odpustiti. Zato so pred poldrugim desetletjem na Črnovrški planoti name kot balzam delovale besede prijateijice in jasnovidke, Črnogorke Tanje, s katero sva se sprijateijili ob izidu moje prve knjige iz trilogije Vojna iz ljubezni.

V teh dneh neiztrošenih stisk mi je poslala svojo pesnitev iz časov, ko so mogočna drevesa ponovno zanetenega sovraštva na Balkanu začela dajati neverjetno bogate plodove. Poglobim se v besedilo, čeprav mi ne prinaša notranje razbremenitve...

Vodje naroda svog - kreatorji naših sudbina!

Pozajmite nam malo našeg života da ga proživimo sa Nebom i Zemijom, Vodom i Gorom, uz milovanje i radovanje; uz prasak vatre gdje se pjesma Ori uz priču bajke...

I Bog kad nam dade deset strogih zapovijedi dade nam uje- dno slobodu misii i izbor puta, i mi srno uhvaćeni samo u sebi, i rnožemo svakog časa da te lance skinerno...

Ali kako da se osiobodirno vaše Dernokratije, Velikih država, Hiljadugodišnjih snova i da ne trčirno bez giave, na nesreču drugih, na Put u Evropu...

I neznaš kud, jer Demokratija je naoružana, i ne znaš i ne slutiš iz koga grma vin njena zlokobna cijev, a užarene iglice su spremne - onako iz čista rnira i bez suda, da ti urnjetničkom rukom na prsi urežu ime ‘izdajnik’.

Pade prvi snijeg, pokri sve ceste i staze i ledom okovane nade. Pokniće i rnrtvece i nerodjenu djecu, ostaće samo otvore- ne oči, koje će vjekovirna i svake zirne ponovo odrnetavati snijeg u čudjenju šta to sa njirna bi.

Meni nije srnetao minaret, niti Fatimi naša crkva i zvona, ne u djetinstvu ne u zreloj dobi, jer na kraju posta sve naše kad se kry pomiješa: kad Zorka rodi Ahmeta, a Fatima Jovana. U istoj utrobi se rodiše Jože i Rada; Mitke i Kata, i ja pravoslavka bez muža Muslirnana dadoh kćeri Milki s ponosorn još jedno jme - Emina. Noge su nam igrale Tanac i Bećarac, Polku i Moravac, ne znajući mnogi čije je koje; i u svijetu bijasmo Neko, a sada barbari.

A, vi, vodje, rekoste da se ne volirno, pa nam dadoste puške i nože da se dijelimo: komad srca u Savu, drugi u Miljacku, od Vrbasa do Dnine, onako kako to varna ‘čefne’ i još proričete mirno i bez suze, u opravdanje sebe, kako će vjekovi proći dok se pomirirno.

Ratovi prolaze, pa će i ovaj proći, a vi vodje, po starom običaju, ostaćete živi, uz neku novu himnu i blještava odlikovanja, a narod koji ne pobijedi visiće na stubu srarna.

Nas ustvari više i nema: neko je ceo a neko u kornadima razbacan po brazdama narnjesto usjeva, iii ga voda nosi do Crnog mora, bez pratnje sestnine tužbalice i opela. A mi drugi izvan rata tavamo bez ciija - živi mrtvaci. Oči nam prate braću u

snežnirn zarnetima, što posrću pod teretom irnanja: kuče i staje i žitnih polja, a koje sve zakupiše u svoju prosjačku torbu, a mi

se hurnano bojirno da nam ne pokucaju na vrata. Ali jedna želja u meni goni:

da se naše vodje ponovo sastanu, onako bez protokola, kao

šest drugara, ali ne na Ohridu i ne u Zenevi. Neka podju starom domovinorn i bez telesnih stražana, nek uzmu SAVJEST za

svoga čuvara; i ne mercedesom i ne avionorn, jer iz njih su siike mutne i bježe. Neka podju pješke od sela do sela, biće slavja:

čeka ih tepih neoranih njiva, cnven od dvogodišnjih rana, jer njega snijeg ne prekniva. Gostija će biti u kućama bez krovova, a domaćini bez glava; pehani su spremni i puni kao u pjesmi ‘Tni hajduka’. Malo je nez godno onako sto jeći i bez stola, ali ga ni susjed nema, no to je običaj i na banketu.

Nebojte se pasa, jen i njih više nema, uz venigu su vezane samo njihove kosti i vjernost gospodaru.

Ali čuvajte se zmije iz kamenjara, jen u zganištu im je toplo, (pa pak nekome stvoniste preknasen dom).

Cuvajte se stanaca koje izda snaga za bjeg u Neznano pa sad uz dovnatak sijede nijemo i spuštenih glava, čuvajući uspomene i nasuti dom; čuvajte se majki što bez uma i uz lelek traže porod svoj; čuvajte se zbjegova, jer se tamo pničaju pniče neshavtljive za ljudski Um. A najviše se čuvajte onih bez nogu i slijepih, što ispnuženih ruku traže vas.

Ostanite tamo bar godinu dana, jen je bezbroj rana; a za piatu ne bninite, jen iako bi nestalo pana, lubanje su pune zlatnih zuba...''Ležeče besedilo

V temi neme žalosti in obupa vstane pred mano podoba tistega julijskega dopoldneva, ko se je na dvorišču mojega doma ma Planoti pojavila Tanja s svojimi čudovitimi svetlolasimi lasmi in angelsko poltjo. Koliko upanja, koliko zanosa je spremijalo to srečanje!

Ob naslednjem snidenju je nama z možem v hladu pod iopo po spominu povzela svojo preroško pesem, ki jo je napisala januarja oseminosemdesetega in ji dala nenavaden naslov

ČRIČKI...

Zaplelo se sunce u granama bora; smijune se cvrčci od radosti skaču sa grane na granu da opkole sunce.

Pustite me, cvrčci, uzvikuje sunce, mene jelke zovu posestni

me vaše; rosu moram popit’ poijanama širnim i podignut giave usnulome cvijeću.

Ne damo te, sunce, s nama ćeš starati: mi nećemo vjetra da nam krošnju mrsi, da pucaju grane; mi nećemo kišu da odoru kvasi, jer tad nema pjesme iz našijeh gria.

Poslušajte, cvrčci, moju mudrost staru: dijelite RADOST da vam bude veća.

Ali čvrčci daije nastavljaju igru, do srca im mudrost ne može da dodje, preglasno pjevaju da bi drugog čuli.

Baruštine rastu. Po poljim žitnim povilo se klasje; nad uvelim cvijećem skupile se pčele, u sprovodu lete suzama ga bude, za još veću tugu neko glavu digne pa ponovo padne.

Jedna prti ružu, a druga bosiljak; zaludu ih bude, zaludu ih ljube, cvijet nema snage da ponudi usne.

Vratiše se kući bez cvjetnoga praha; bez smisla i nade; izmučene tugom pred košnicom svojom zaklopiše oči.

A šta rade cvrčci?

U zanosu svome pjevahu još jače, oglušiše uši, ne čuše jauke; zas lepi ih sunce ne vidješe oganj, krila puckaraju, za grlo ih hvata, nesta pjesme cvrčka - izgore ih vatra.

Z možem sva ganjena upirala pogled v mizo in za dolgo obmolknila. S tesnobo v prsih sva razmišljala o skrivnostnih napovedih. Se bodo uresničile?

»Ali politiki res verjamejo, da z ubijanjem enih rešuješ druge?« se je spet oglasila gostja in njen glas je žalostno zazvenel. »Kakšna iluzija! Na barbarstvo odgovarjajo z barbarstvom! Kako slovenski kristjani maščevalnost do nekaterih narodov usklajujejo z gospodovo zapovedjo: Ne ubijaj?! Celo na papeževe besede, da v miru nihče ne izgublja, v volni vsi, ne dajo nič. Ne razmišljajo o usodi tisočev beguncev. Sovinizem se je spočel med intelektualci in nastajajočo buržoazno elito in od tam začel obvladovati yse družbene pore. Kako naj drugače kot licemerje razumem izjavo predsednika parlamenta, ki zahteva, da pretrgamo vsakršno kontinuiteto s prejšnjo državo in sistemom. Vprašujem se: Le kakšni znanstveniki so to? So kdaj slišali za Heglovo dialektiko? S čim si je Jugoslavija zaslužila takšen cinizem? Zaradi sodnih procesov, Golega otoka, povojnih eksekucij? Saj teh petinštirideset let vendar niso zaznamovale samo zablode! Kaj so oni počeli v partiji, državnih strukturah, policiji, vojski, na univerzi? Kimali So odločitvam in previdno molčali, da bi očuvali svoje položaje. In privilegije...«

Čeprav je minilo kar nekaj časa od takratnega srečanja, mi je v ušesih še vedno odmevalo skrajno prizadeto razmišljanje nenavadne sogovornice: »Nacionalni egoizem je sicer temelj

mednarodnih odnosov, vendar ima svoje meje, ki jih določa prav taka samozavest drugih,« je odločno dejala in na licih se ji je zarisala rdečica. »Ce je pretiran, se začne obračati proti nam. Rešiti se morarno občutka večvrednosti do juga in manjvrednosti do severa. Zaljivo je, če posianca, ki zastopata Slovenijo, tu- jemu časopisu govorita O ‘nevrotičnih’ Hrvatih in ‘titoistih’, pa O Srbih kot ‘bizantincih’. To sta počela predsednik parlamenta in bivši notranji minister za časnik Times. Tako govorjenje ne seže čez miselnost vaškega ‘junačenja’. .

»Kdo bo maščeval nedolžne, mrtve in pohabljene?« je tiho vprašala ob slovesu in nadaljevala z monologom, ker je odgovor zamrl v bližnjem smrekovem gozdiču. »Kdo bo sodil novodobnim zločincem, ki so si v imenu zverižene svobode in popačene demokracije vzeli pravico, da nas osvobodijo namišljenega sovražnika? Si privoščili takšne ali drugačne genocide? Kolone rnrtvih voj akov sem videla, ko se je iz mojih prsi roj evala pesem Crički. Ležali so kot spodsekani križem kražem. Vse od Triglava do Devdjelije. Vsi mrtvi, negibni. Grozen pogled...«

Zdaj se to res dogaja, zgodilo se je, me je presunilo spoznanje. Tanji je narava poklonila več kot nam običajnim smrtnikom. Dovolila ji je, da pogleda v kozarec prihodnosti. In nas posvari. A kdo ji je bil pred osamosvojitvijo pripravijen prisluhniti? Pripovedovala nama je o tem, kako je obiskala predsednika parlamenta in celo nadškofa. Rotila ju je, naj vendar kot ugledna moža karkoli ukreneta, da preprečita morijo. Nista verj ela nj enim zloveščim slutnj am...

Z Matejem bi ji brez pomišljanja prožila roko, sem topo pomislila. A kaj svapredstavljala midva? Topovsko hrano v tisti prekleti noči na Crnovrški planoti, ko so se iz kasarn, polnih smrtonosnega orožja, valili gosti oblaki dima, kot bi v gozdnati kotiček treščila atomska bomba. Takrat sva le za las ušla smrti.

Ob novicah o številnih nesrečah, ki se zgrinjajo nad moj na- rod, se vedno znova vračam k mračnim sporočilom, ki jih je prijateljica Tanja izrekla ob prvem obisku. V zavest se prebijajo zlovešči verzi, ki jih je zapisala daijnega 1988, ne da bi se natančno zavedala njihovega pomena. So moji rojaki zaživeli srečno, odkar imaj o svojo državo? So njihove skrbi za preživetje manjše? So se jim zares izpolnile tisočletne sanje?

V mojih sanjah nikoli ni bilo, ni in ne bo sanj o kakršnikoli državi. Sanjam o smrekah, konjih, teh štirinožnih lepotcih, ki mi že dolga desetletja polnijo življenje z radostjo, sprostitvijo, srečo, mirom. . . Tudi z žalostjo ob izgubah. Zadnja me je dolete- la preteklo jesen. Tiho je odšla v smrt tridesetletna kobila Riva, S katero sem preživela štirinajst let. Se dva dni prej sva galopi- rali po črnovrških senožetih!

Veterinar jo je zaman skušal rešiti. »Cestitam vam!« mi je rekel sočutno, ko smo jo s prijateiji opazovali na trati pred hle- vom. »Pa ne zato, ker ste jo še pred kratkim jahali. Dočakala je spoštljivo starost, človeških devetdeset, si predstavljate? Bodite pripravijeni na izgubo, ker se ji srce zaustavija...«

Seveda sem bila pripravijena, a ko je še istega popoldneva izdihnila, je v moji notranjosti zazijala praznina. Se danes mi v ušesih zveni njen skoraj neprepoznaven rezget, ko sem zjutraj prišla v hiev. Hotela me je pozdraviti, čeprav zaradi preživetega infarkta ni mogla več normalno premikati ustnie.

Tako mije umrl še en prijateij. Njen odhod je bil le člen v verigi izgub, ki so se zgrnile name v zadnjem obdobju.

Tudi prijateija Tineta ni več. In »rdečega škofa«, ki se je tako dostojanstveno zavzemal za pravico do drugačnosti. Ker se je »pregrešno« postavil tudi v bran pisca Vojne iz lubezni, je moral prestreči rafale pravovernih rojakov, dokler nazadnje ni klonil pod težo zahrbtne bolezni.

Zagotovo na tem planetu ni boij turobnega kraja, kot So pokopališča. Vsaj zame. Zale niso nobena izjema. Ceprav se na grobovih košati jesensko evetje, med katerim utripajo sveče, mi na peščeni stezi zastaja korak. Sklonjene giave stopam proti mrliški vežici, kjer v žan ležijo posmrtni ostanki prijatelja Ti- neta.

Poslovil se je nepričakovano. Ponoči mu je počila aorta in zdravniki so po sedmih urah operacije nemočno dvignili roke. Odšel je brez predhodnega opozorila. Zanj je bilo najbrž tako najbolje. Za nas, preživele, hud šok.

Ko stopam po peščeni potki, razmišljam, koliko je k njegovi nenadni smrti pripomogla fonja, ki je zajela Balkan. In nama obema vzela skupno domovino. Oba sva preživljala travme nesmiselnih, sramotnih vom nekoč bratskih narodov. Obsojala sva jih in hkrati obtoževala odgovorne zanje. Vse politične veljake po vrsti. Kolikokrat mije rekel, da bi jih bili morali v

tistem knitičnem času nekam zapreti in prepustiti suhemu kru-. hu in vodi. Monda bi potem našli nazumno nešitev za krizo širše domovine, ki So jO pokopali nacionalisti, ko so nanode porinili v medsebojne knvave spopade.

»Ljubijo narod, prezirajo človeka. . . «

Nacjonalna nevolucija na Slovenskem je obrodila nacionalizem najslabše vrste, ki se zavzema za čisto nacjonalno državo. Njeni nosilci - »cvet« slovenskih razumnikov, nekateni mediji, »nazglašene« demoknatske stranke. Več sezon zapored so pridno sejali nestnpnost na podlagi nanodne pnipadnosti - En bog, en nanod, ena država! In zdaj žanjejo sadove, navadni smrtniki pa bentimo. In stiskamo zobe, saj nam dnugega ne pneostaja. Ali pač?!

Odločila sem se. da bom pisala pnijatelju, ki je bil zasidran

v najvišjem organu pnavosodja. Saj ne, da sem gojila nekakšne

iluzije, kako bom s svojo intervencijo pomagala ljudem v stiski.

A vsaj meni bo odleglo, ker nisem dnžala križem nok.

Spoštovani g. ustavni sodnik! Ustavna pritožba, s katero se je pred nedavnim pritožil na Ustavno sodišče moj prijatelj Stanić, bivši poklovnik JLA, me je spodbudila, da se obrnem flate s posebnim pismom. Ker problem poznaš, se mi ga ne zdi potrebno podrobneje razčlenjevati. Zlasti ne zato, ker je Stanić v pritožbi jasno in argumentirano navedel, zakaj se mu po njegovem prepričanju, ki ga seveda tudi jaz delim, godi krivica. Vendar pa ne gre samo zanj. Na svojo »pravico« čaka v moji deželi, ki se ima za pravno državo, še več častnikov nek danje JLA. Svojo besedo zastavljam za yse, ki jih je nova država prikrajšala ne samo za temeijne élovekove pravice, ampak tudi za Èloveško dostojanstvo. Mislim, da je to za mnoge prizadete še hujše kot materialna stiska, v kateri živijo sami in njihove družme že šesto leto.

V mojih očeh ni opravičila za to, kar se dogaja. Sedanja za- kono dajna, pravosodna in izvršna oblast z neverjetno neinteligentnostjo in brezobzirnostjo ponavija napake, ki jih je storila slovenska in jugoslovanska oblast po drugi svetovni vojni. Motiv je isti - maščevanje! A tako kot se je bumerang vrnil in zadel takratne zmagovalce, tako se bo - in se je že - vrnil v obraz tudi novim »osvoboditeljem«. Nečastna dejanja ne ostanejo brez kazni.

Tudi tokrat ne bodo. Kar počne nova oblast s častniki bivše JLA na naših tleh, pa je nečastno po vseh merilih človečnosti in nevredno civilizirane družbe, za kakršno se ima moja dežela. Z dejanji sedanjih nosilcev oblasti nočem imeti ničesar skupnega. Zato pišem to pismo tebi, ker si njen sestavni del. Po mojih moralnih načelih je za izredno stanje, ki še vedno vlada v Sloveni- ji, odgovoren vsak nosilec kakršnekoli zadolžitve v službi nove države. Ce prej ne, pa bo Èez nekaj desetletij odgovarjal za to, ker ni storil niÈesar proti teptanju pravic drugih. Požviž gam se na lastno državo, Èe s spoštovanjem pravic, potreb in dostojanstva drugih. ne more varovati moje sreÈe in notranjega miru. Tega osebno že dolgo nimam. In ne bom ga imela yse dotlej, do- kler bodo uradniki vÈerajšne brate obravnavali kot sovražnike. Edina agresija, ki jo priznam, je bila izvršena na nekdanjo skupno domovino Jugoslavijo. Zaradi ponašanja do vÈerajšnjih sodržavljanov, ki so varovali naše meje, našo svobodo in bia- gostanje, se čutim osramoÈena. To ni moja država in tudi ne domovina, ki jo Èlovek spoštuje in ima rad. Modri in odgovorni ljudje ne popravljajo storjenih krivic tako, da ustvarjajo nove. Ali so republiški statistiki sploh izraÈunali, koliko prizadetih ijudi ni veÈ med živimi? Koliko nekdanjih častnikov ne more skrbeti za lastno zdravje, ker so brez zdravstvenega varstva in pokojnine? Polkovnik Petrovec, ki je tri desetletja skrbel za varovanje slovenskih meja in slovenskih voditeljev, se zdaj otepa z najhujšo boleznijo in nenehno skrbjo, da ga bodo policisti eksportirali na mejo in ga pognali prek nje. Ceprav ima družino tu, smo mu vzeli yse. Tudi dostojanstvo, brez katerega pokonÈni častniki bivše JLA ne morejo in noÈejo živeti. Polkovniku Stanić u smo milostno naklonili držav ljanstvo, vsega drugega pa smo ga oropali. Nek danji general JLA mora tožiti slovensko državo, da bi mu priznali pravice, ki jih z velikim pompom vraÈamo celo zločincem iz druge svetovne vojne. Takih kot so omenjeni Èastniki, je še na desetine. In na tisoÈe tistih, ki trepetajo, ali jih bodo oblasti vrgle na cesto. To ni normalno! To je nečloveško! Stanovanje, pokojnina, zdravstveno varstvo, za kar so ti ljudje plačevali desetletja najrazličnejše prispevke, niso in ne morejo biti miloščina! Kakšna je morala tistih rojakov, ki že nekaj let zaporedoma izbirajo šefa nove države kot najbolj priljubljeno osebnost, čeprav se nikoli, ponavljam - nikoli! ni resno zavzel za odpravo novih krivic. Polna usta so ga obrabljenih floskul o miru, svobodi, ljubezni, blaginji, pravni državi, demokraciji,

človekovih pravicah.. . Mar sploh ve, kaj te besede pomenijo? Slovenija ni ne pravna ne demokratična država. V njej je prisoten neke posebne vrste rasizem in fašizem, ki pa ga zaradi neodgovornih medijev in inertne javnosti spretno prikrivamo pred Evropo. Slovenija ubija v belih rokavicah, karje hujše kot umreti od puške! Tako pravijo prizadeti brezdomci in slovenski državljani brez osnovnih pravic. In prav imajo.

Občutek imam, da se začenja odvijati epilog. Takšno ray- nanje, ki vodi v slepo ulico in pn drugih narodih na Balkanu spravlja Slovenijo še ob preostali ugled, ne more trajati večno. Vjavnosti se - čeprav še vedno mnogo preveč sramežljivo - ven- dane že oglašajo novinarji in drugi državljani, ki jim je dovolj nesmiselnega, poniglavega razkazovanja moči državnih organov. Ves civilizirani svet se nam smeje, ker še vedno trmasto vztrajamo, da sta JLA in Srbija izvedli agresijo nad Slovenijo. Na tej tezi smo zgradili diskriminatorsko zakonodajo, ki jo pra- vosodna in izvršna oblast zvesto izpolnjujeta (z redkimi izjemami), ne da bi ju zapekla vest. Kaj je doslej storilo Ustavno sodišÈe, da bi presekalo gordijski vozel? Navsezadnje ima yse možnosti, da državne organe in javnost opozori na nevzdržne »revolucionarne« predpise, ki nam niso bili v čast takrat, ko smo jih sprejemali, danes pa so nam še veliko manj. Zakaj Ustavno sodišče ne izkoristi svoje družbene teže in ugleda ter se odločno zavzame za dobro teh nesrečnih ljudi? Se enkrat poudarjam: Za to, kar se dogaja, ni opravičila!

Napisala sem, kar mije ležalo na srcu, odleglo pa mi zaradi tega ni. In mi tudi ne bo, čeprav bi bile jutri poprav ljene yse storjene krivice. Izgubljenih let trpljenja in ponižanja ni in ne bo mogoče vrniti. Tistim, ki imajo količkaj vesti, bo to obležalo kot kamen na srcu. Njihovi otroci pa se bodo spraševali, za- kaj jih zgodovina bremeni za krivdo staršev, čeprav niso imeli ničesar zraven, ko so očetje oholo in brez obč ut ka za pravičnost vladali svojemu narodu. Tako kot se jaz sprašujem, kje je moja krivda za povojne poboje, če pa sem bila takrat še otrok. In ven- dar pos ledice tega greha nosim z drugimi rojaki vred...

Na odgovor mi ni bilo treba dolgo čakati. Kakšnega posebnega zadoščenja ali tolažbe v mojih zblojenih razmišljanjih mi ni prinesel...

Draga prijateljica! Tvoje prizadeto in ogorčeno pismo sem vzel resno. Strinjam se z vsemi tvojimi stališči, razen z dvema (o teh dveh kasneje). Èe morda misliš, da bi pošten človek moral

iz takega Ustavnega sodišča, kot je naše, protestno izstopiti, ti moram sporočiti, da tega veselja svojim nasprotnikom v niem seveda ne misiim narediti. Pa čeprav imam do tega, kar je o predmetni zadevi naredilo, še mnogo siabše mnenje. Ce te prav razumem, ga ti kritiziraš ie zato, ker ni izkoristilo danih možnosti. Ali si pozabila, da je znameniti viadni odiok o akontacijah vojaških pokojnin, ki ga je izpodbijalo Delovno in socialno sodišče, celo razgiasilo za skladnega z ustavo in s tem skoraj zapečatilo usodo mnogih častnikov JLA, o katerih pišeš? Kot rešilna buka obstaja upanje, da se bo z volitvami novih sodnikov sestav Ustavnega sodišča toliko popravil, saj v panamentu nekdanji Demos vendanle nima več večine, da bo mogoče spraviti s sveta nekatena sramotna stališča sedanjega sestava:

o že omenjenem odloku, pa o stanovanjskih deložacijah... Ko pnidejo ven te škandalozne odločbe, boš šele videla pravo sna- moto.

In kako lahko po vsem tem še vztnajam v takem Ustavnem sodišču? Lahko mi verjameš, da hudičevo težko. Toda od znotraj, dodobra seznanjen z vsem ozadjem, pnizadetim s svojimi ločenimi mnenji, na katera se bodo lahko potem opni v svojih pnitožbah na Strasbourg, konistim nepnimerno več kot z enknatnim še tako »spektakularnim« izstopom iz Ustavnega sodišča, ki ga nekateni komaj čakajo. A kot rečeno, tega veselja jim ne bom nanedil.

Na koncu še o tistih dveh tvojih stališčih, s katenima se ne stninjam. Prvo je tvoj stavek - »Edina agresija, ki jo pniznavam, je bila izvršena na nekdanjo skupno domovino Jugoslavijo.« Tudi sam sicen mis lim, da je govoniti o agnesiji v obratni smeri vsaj pnetiravanje, če ne še kaj več. Toda govoniti o agnesiji Slovenije na Jugoslavijo? Plebiscitno izražena volja Slovencev po osamosvojitvi je bila jasna, nepotvonjena in nedvoumna, šestmesečni rok za njeno unesničitev tudi. In ko je ta nok pote- kei, ne da bi se tistim v Beo gradu vsaj malo odtahu zaledeneli možgani, ni bilo za Slovenijo nobene izbine: meje in canine je bilo treba vzeti v svoje roke, armade pa ni nihče napadel, ampak ji je bil z ustavnim zakonom določen celo skonaj triletni rok za dokončni sporazumni umik iz Sbovenije! Tanke je pnivlekla na ceste JLA (celo po Markovićevem ukazu!) in potem se spopadu (in histenikom na obeh stnaneh) seveda ni bilo več mogoče izogniti. Zal tudi žrtvam ne. Daleč od tega, da bi odobraval yse, kan je slovenska stran potem v tem kratkem spopa d

stonila (od sestrelitve Menljaka napnej), še zlasti nadutost, s katero je potem »bnanila« tudi človeško povsem nebranijive in neopnavičljive stvani. Toda yse to so bile človeške in politične slabosti in nedonaslosti izvnševalcev legitimne politične volje dnžavbjanov Sbovenije po osamosvojitvi. Zelo hude, saj so bile njihova cena tudi človeška življenja, zdaj pa nerazumna mnžnja do nekatenih oficinjev, teptanje njihovih pravic in človeškega dostojanstva. A yse to je vendarle nekaj bistveno drugega kot pa »agnesija na Jugoslavijo«.

Teptanje pravic in človeškega dostojanstva nekdanjih pni- padnikov JLA je mogoče danes ali vsaj jutni pneprečiti samo s pozicije legitimno osamosvojene Slovenije, ne s pozicije »jugonostalgije«. Te nostalgije imam sicer tudi jaz kan nekaj - toda to 50 lepi spomini na lepe strani nekdanjega skupnega živ ljenja.

Teptanje pravic in dostojanstva nekdanjih pnipadnikov JLA je sramota prav za civilizinano in legitimno osamosvojeno Slo- venijo. Zelo se stninjam s tabo, da bi si to snamoto Siovenija monala najpnej sprati z obraza, če ji je kaj že do nje same in do njenega ugleda. Za nekatene bo izboljšanje, ki ga napoveduje varuh človekovih pravic, pnišio žal v celoti prepozno, prav za yse pa za mnogo let prepozno, saj duševnih ran in tnpljenja noben denar več ne zacehi. Tudi v dušah tistih ne, ki so te nane drugim pnizadejali. Stonimo tonej yse, kan se da, da se ta nesnečni čas čimbolj sknajša. Toda bojim se, da bo nadutosti in nečlovečnosti nekatere »ozdravila« šele mrzla prha iz Strasbourga. Zato se je na to mučno in dolgotnajno pot treba podati čimpnej. Prosim, pomagaj!

Druga točka, kjen te je tvoje nazumljivo ogončenje nad slovensko poniglavostjo po mojem mnenju zavedlo nekohiko pnedaleč, pa je tvoj očitek predsedniku nepubhike, da se »nikoli ni resno zavzel za odpravo novih knivic«. Domnevam, da si vsaj demo nasedla tistemu valu javnega mnenja, ki kan napnej pnitiska nanj, naj javno pove, kaj misli o tem in kaj o onem problemu. Naši bedni in nevedni novinarji pa v vseh intenvjujih z njim ta javni pnitisk še stopnjujejo. To, kan predsedniku sam nesno zamenim, pa je, da mu to novinansko obletavanje godi in da jaynosti sploh ni odločno povedal (kan bi monal stoknat ponoviti!):

Jaz nisem pohitična instanca, do političnih vprašanj se ne smem opredeljevati. Ko bi javnost to počasi dojela, bi lahko previdno (in zelo nedko) začel nastopati z javnimi izjavami glede kakšnih bolj monalnih kot ozko političnih vpnašanj. V stilu kakšnega

nemškega ali italijanskega predsednika. Toda morebitne bese- de v prid oficirjem JLA bi še takrat moral zelo premisliti, saj bi jim njegova podpora v tej bipolarno razcepijeni Sioveniji lahko prinesia več škode kot koristi.

Končal bi lahko tako, da bi prepisal zadnji odstavek iz tvoje- ga pisma: Ker lepše ne znam napisati tega, kar (kljub razlikam V nekaterih ocenah) očitno čutiva oba. Lepo te pozdravljam in ti želim yse dobro...

V svoji prizadetosti se flisem utegnila ubadati z upravičenostj o tega, da me je prijateij okrcal. Tisto o agresiji na Jugoslavijo je bila moja ocena, ki sem jo izrekala na tihem vsem nestrpnirn osamosvojiteljem. Sicer pa ni res, da srno armadi dali čas za miren razhod. Izsilili srno vojaški spopad in pika! Od te ocene ne odstopirn. Prijateij naj kar brani predsednika! V rnojih očeh je izgubil verodostojnost takrat, ko so pod njegovim pokroviteljstvom v dornačem predsedstvu sprej eli stališče, da je JLA hotela trajno okupirati mojo deželo. Pa še kaj!

Nizki udarci v »demokratičnem« ringu

Iztekajoče se leto 1996 je hranilo zarne nove bridke preizkušnje. Ze nekaj mesecev se je počasi, a nezadržno slabšalo moževo zdravje. Siutila sem, da se za naju pripravija nekaj hujšega, kar me bo zelo prizadelo.

Začelo se je z desnim kolenom, nadaljevalo s kolkom jste noge. Sleduj so napadi astme. In nazadnje še hude težave v trebuhu, ki 50 občasno kulminirale s krvavenjem.

Vsemu navkljub sem morala na dogovorjeno literarno srečanje v prestolnico dornače občine. Tretjo knjigo iz trilogije je predstavil zgodovinar, ki mu je to nalogo poverila knjižnica. Cakalo me je neverjetno razočaranje, ob katerem mije vsa kn udarila v glavo in mi za nekaj dolgih minut skoraj ohromila možgane.

Knjiga je zanirnivo napisana, zato pritegne bralca, je ugotovil, in prostodušno priznal, da mojega pisanja sicer ne pozna. Vendar teksta ne more sprejeti, ker se v osnovni tezi razhaja z mano. Gre za odnos avtorice do Jugoslavije in njene vioge za slovenski narod. Ce bi ostali v njej, bi Siovenci postali hlapci. Slovenski narod se je 1991. herojsko uprl. Dokaz, da je danes v Sioveniji dernokracija, je dejstvo, da se tudi o takšni knjigi

sploh lahko pogovarjamo. Soglaša z vlogo NOB, toda po vojni 5° pn nas vladali boljševizem in stalinizem. Niti prva niti druga Jugoslavija zanj nista pozitivni tvorbi.

Blago rečeno - zgodovinar me je naravnost potegnil za jezik. »Kot hči dekle vem, kaj pomeni biti hlapec. Skupna domovina mi je omogočila doštudirati, zagotovila mi je ustrezno zapo- slitev in dom. Prav tako šolanje in delo otrokorn. Ponosna Sem, da sem Slovenka, a tudi Jugoslovanka. Siovenci nismo in ne bi mogli nikoli biti hlapci v Jugoslaviji.

Moj kritik je prezri dejstvo, da sem glasovala ZA samostojno Slovenijo. To sem storila ob spoznanju, da ni več mogoče sožitje. Toda flisem glasovala za oboroženo odcepitev. Zato sem si vzela pravico in v trilogiji kritično osvetlila pretekle dogodke. Na obnašanje Siovenije 1991. ne morem biti ponosna. Zame ne more biti govora o herojskih dejanjih, saj smo pobijali vojake, ki so vozili hrano na položaje svojim tovarišem.«

»Nikoli ni bilo v Sloveniji toliko sovraštva!« je pripornnil nekdo iz publike.

Zdaj se je zame zavzel ugledni družbeni delavec in nekdanji rudar. »Avtorico dobro poznam. Vem, da je zavedna pripadnica slovenskega naroda in ne Jugoslavije v negativnem srnislu.«

»Ni giasovala za ukinitev delavskega samoupravljanja!« mu je prikimal delavec v prvi vrsti.

»Točno!« sem pribila. »Naj spomnim na dve posledici mojega ZA, ki ju bom vedno obžalovala. Oboroženo odcepitev in ukinitev socialistične družbene ureditve. Za vsako figo prirejamo referendum, za tako usodno odločitev ga nismo. Ni pomembno, če je bil sistem dober ali slab. Kakšna pravna država neki smo!«

»Pozabljate, da se je socialistični sistem že prej sesul v Evropi,« me je okrcal sporni uvodničar.

»Prav je, da je avtorica napisala trilogijo in tako omogočila slišati glasove prizadetih. Ne soglašam pa z njeno oceno, da smo imeli drugačno izbiro. Ce bi ostali v Jugoslaviji, bi se s Slovenijo zgodilo tako, kot se je s Hrvaško in z Bosno.«

Spet me je dvignila uporna misel. »Ne sprejernarnvojnega nasilja kot edine alternative za reševanje problemov. Ce se zakonca razideta, ne zažgeta hiše in pobijeta otrok. Zatečeta se na sodišče!«

Na koncu razprave je moja stališča podprl pomožni škof s Stajerske, ki je na literarnem večeru predstavljal svoja dela. Seveda sem mu bila hvaležna, vendar moje prizadetosti nič več

ni moglo ublažiti. Ko so me ob zaključku organizatorji povabili »na žlikrofe«, sem se komaj poslovila in utonila v noč. Vede- la sem, da bo spet ena tistih, ki jo bom prebedela, kajti jeza, razočaranje in občutek doživete krivice bodo tja v jutro odganja i spanec. Dopoidne pa me je čakalo pn počitniški hiši eno najboij zoprnih del. Reševanje »zabite« greznice. Edina tolažba mi je bila, da me tokrat na predstavitev ni spremljal mož.

Povratek z njim na Planoto naslednjega popoldneva se je nesrečno začel.

»Poslušal sem poročilo novinarja s tvoje predstavitve,« mi je dejal med vožnjo. »Slabša ali če hočeš bolj enostranska ne bi mogla biti. Za povrh me je še nekdanja sošolka zbadljivo vprašala: ‘Zakaj tvoja žena ne mara Siovenije?’ Včeraj dopoldan me je srečal znanec in me zgrožen vprašal: ‘Au si tvoja žena žeh nazaj v Jugoslavijo?’ Očitno so ga vznemirile novice, ki jih je prestregel prek osrednj ega radia države. Tako me je yse skupaj vrglo iz tira, da sem spet začel krvaveti. Po tvoji krivdi se mi je zdravje znova poslabšalo...«

Zgrabila me je jeza, da sem izbruhnila: »Tvoje krvavitve iz črevesja nimajo nobene zveze s polomijo na predstavitvi moje knjige. Ali res ne razumeš tega in me kar tjavendan kriviš?«

Umolknil je, jaz pa tudi. Najraje bi si prisolila krepko kbfuto, ker sem tako razdraženo reagirala. Saj ni bilo prvič, da se je v svojem razočaranju in prizadetosti znesel name. Toda pritiski zadnjih dni so bili prehudi tudi zame. Novih flisem potrebovala. Najmanj od moža, saj sem bila od nekdaj za njegove očitke najbolj ranljiva. Tudi vožnja me je utrudila. Navsezadnje sem bila za volanom že več ur. Za nameček sem pn počitniški hiši ves dopoldan reševala zamašene cevi greznice. Morala sem mobilizirati yse prijatelje na Planoti. Prav na dnu vsega pa je tičal strah zanj. Zavedela sem se ga, ko sva se oba pogreznila v mrko tišino.

Nekaj je hudo narobe z njim. Krvavitve niso mačji kašelj. Zakaj zdravnica ne ukrepa in ga ne pošlje k specialistu? Tem težavam nisem kos, čeprav zadnja leta mnogo njegovih in lastnih zdravstvenih stisk skušam rešiti po svoji pameti, znanju in izkušnjah.

Kot bi bral moje mishi, je spravljivo dejal: »Danes sem spet šel k svoji zdravnici. Dala mije napotnico za kirurgični pregled. Skupno sva ugotovila, da je najbrž oživel moj čir na dvanaj sterniku. Pridobitev partizanščine in služenja v armadi.«

Nezaupljivo sem ga ošinila s pogledom. Dvanajsternik? Diagnoza me ni prepričala. Zatopljena v skrbi sem pretrgala molk.

»Zakaj mi tega nisi prej povedal? Ostala bi doma v Kopru in ti bi že jutri šel na pregled.«

»Še kak teden bom počakal. Morda se bo umirilo. Veš, da nisem prijatelj pregledov. In še takšnega, kot me čaka.«

Le kdo jih ima rad, sem mozgala. Vendar tokrat ne sme odlašati.

»Cimprej se boya vrnila!«

Nisva se vrnila. Kar nekaj dni se je odmaknibo. Zapadel je sneg. Oba sva se ga želela »naužiti«. Cas je neusmiljeno te- kel, njemu pa se zdravje ni izboljšalo. Težavam s prebavo in občasnim krvavitvam se je pridružila slabost.

»Dovolj je bilo odlašanja. Odpotujva še danes. Jutri že lahko greš na pregled,« sem se odločila.

Vedela sem za njegove stiske. Bilo ga je strah gastroskopije. Vendar sem vztrajala. In tako se je moral vdati.

S tesnobo sem se poslavljala od Planote.

Že zaradi moževih skrbi zbujajočih zdravniških preiskav sem bila z moralo na psu. Zdaj pa so se name zgrnili še pritiski medijev.

»Z avtorico tretje knjige Vojna iz ljubezni srno se srečali pred tremi heti, ko je predstavila prvi roman iz trilogije,« se je razpisal lokalni novinar. »Ker so bili odmevi nanjo tako veliki, se je avtorici nabralo gradiva še za dve knjigi, v katerih nadaljuje s pripovedrni ljudi, ki so razpad Jugoslavije doživljahi kot osebno nesrečo, razbesnele bolečine v prsih. Zadnji del tribogije je udeležencem predstavil tržaški zgodovinar, ki je poudaril, da se s pisateljico v ničemer ne strinja, ‘... saj Jugoslavije ni nikoli doživljal kot svoje domovine, ampak Slovenijo, življenje v prejšnji državi pa be kot iskanje skupnega dobrega. Na žalost pa Jugoslavija ni nikoli znala odgovarjati težnjarn svojih narodov, ne zagotoviti tiste enakopravnosti, brez katere ne more biti etične družbe...’«

Ob branju me je prevzernala mrka jeza. Doživeto ponižanje še zdaleč ni bilo pozabljeno. Poznala sem sebe. Odleglo mi bo samo, če bom odgovorila. So mar novinarji svete krave?

»S svojirn poročanjern o literarnem srečanju se znani novinar iz domačih bogov zares ni odrezal. Privoščil si je - milo rečeno - kar nekaj netočnosti in precej površnosti. Kot bi za

vsako ceno hotel pihati na dušo tistemu delu rojakov, ki so neomajno prepričani, da si zaradi dogodkov na Balkanu v nedavni preteklosti lahko kot Pilat umijemo roke in vso krivdo zanje prevalimo na srbski narod in njegove voditelje. Novinarjeve po- manjkljive in tendenciozne navedbe sta objavila lokalni časopis in osrednji radio.

Pa pojdimo lepo po vrsti. Ni res, da je tržaški zgodovinar predstavil tretjo knjigo iz trilogije Vojna iz ijubezni. Z mojim soglasjem ga je vodstvo tamkajšnje knjižnice zaprosilo, da vodi razgovor z nastopajočimi in udeleženci. Trilogijo romanov sem predstavila sama. Mirno lahko napišem - kot andragog nekaj vem O tem - da zgodovinar vlogi moderatorja ni bil kos. Dober voditelj razprave si ne sme dovoliti, da bi že na samem začetku poskušal vsiliti publiki svoje poglede o obravnavani temi. To pa je vsaj v mojih očeh precej nenavadno zlasti ko gre za zgodovinarja, ki naj bi bil nenehen iskalec resnice in pričevalec o preteklih dogodkih.

Tudi novinarjeva ugotovitev, da se zgodovinar ‘s pisateljičino tezo v ničemer ne strinja...’ bralca vodi v slepo ulico, saj ne pove jasno in glasno, kaj je zgodovinarja v tretjem delu trilogije (obeh prejšnjih očitno ni prebral, kar seveda ni v prid objektivnega ocenjevanja) tako zmotilo, da je na avtorico spustil rafal. Zgodovinarja je zbodlo, ker branirn dostojanstvo države, v kateri srno živeli in ustvarjali petinštirideset let. Lahko zagotovim, da born to počela tudi v prihodnje, pa čeprav bi na bregu deroče reke ostala čisto sama. Med agresivnimi nacionalisti ne delam razlike, ker sem globoko prepričana, da so zlo za medčloveške odnose.

Resnici na ljubo bi moral novinar povedati javnosti, da med prisotnirni flisem bila edina, ki se je uprla poveličevanju Slovenije in blatenju nekdanje skupne dornovine. Srno bili Siovenci v njej zares hlapci? Srno zares živeli pod ‘tiranijo boljševizma in stalinizma?’ Smo pa Slovenci res velike šleve, če srno pustili, da so nas Srbi spreminjali v svoje hiapce! Takšne trditve, ki so bile še zasoijene z oceno, da srno se Siovenci 1991. s svojirn herojskim uporom osvobodili, nimajo ničesar skupnega z objektivnim prikazovanjern življenja v avnojski Jugoslaviji in vzrokov za njen nečastni konec. Ali se ne zavedamo, kako s takšnirni tezarni pljuvarno na svoje nacionalno dostojanstvo in ponos? Zanikarno napore več generacij, ki so ustvarile ekonomske, kulturne, politične temeije tudi za to, da srno lahko odšli na Svoje.

Ker jih nosilci sedanjih družbenih sprernemb na Slovenskem niso pripravijeni spoštovati, se jim prav lahko zgodi, da bodo z njihovo ‘pomladjo’ podobno pometli prihodnji rodovi. Morda se bodo takrat zavedeli, da na spodkopanih terneljih ne more nastati noben most še tako doneče razglašene narodne spraye.

Èloyek bi svetoval zlasti zgodovinarjern, da bi si zastavili preprosto vprašanje: Zakaj se je Slovenja povezovala z drugimi jugoslovanskimi narodi v letih 1941-1945? Zakaj se ni osamosvojila leta 1948? Pa leta 1953? In v naslednjih letih, ko so na za- hodnih mejah rožljali Italijani, na drugih pa vojaki varšavskega pakta? Takrat srno skupno domovino krvavo potrebovali, zato se je nismo sramovali!«

Ko sem odposlala članek, mi je zares odleglo. Z rnano ne bo nihče pometal!

V tistih nesrečnih dneh, ko sta me pestili tesnoba in negotovost, So se zgostili napadi name zaradi trilogije Vojna iz ljubezni. Z naslovnih in drugih strani so me »pozdravljali« šokantni naslovi: KRIVI SRBI in SLOVENCI (kajpak za citiranim imenom avtorja, v katerem nisern rnogla zgrešiti sebe).

V trenutkih, ko mije bilo najhuje, sem se zatekala k vrsticarn številnih prijateljev, do katerih so mi nepričakovano stkali poti rornani trilogije Vojna iz ijubezni. Pred mojimi očrni se je zyrstila plejada znanih in še več neznanih obrazov mojih tihih sogovornikov, ki so tako kot jaz prebolevali izgubo aynojske Jugoslavije.

Koliko spontane podpore so mi izražali v yečinoma dolgih pismih, na katere nisem utegnila niti odgovoriti! Se zahvaliti se ne. Morda sem šele v tistih dneh tihe žalosti dojela, kaj porneni iskreno, nesebično prijateljstvo.

»Zelim vam izraziti občudovanje in priznanje, da ste v svoji knjigi Vojna iz ljubezni tako pogumno izrazili svoje stališče o odcepitvi Siovenije iz Jugoslavije,« je pisal neznanec. »Jaz se z vami strinjarn in sem bil takšnega rnnenja tudi že takrat, ko je bil plebiscit - flisem šel glasovat, kar je pornenilo, da sem bil proti, poleg tega sem Svoje poglede objavil v časopisu Delo, zaradi česar so mi zagrozili, da me bodo zaklali. Odtlej izražarn svoje stališče previdno in skrivaj - vi pa ste zdaj izdali tako odkrito knjigo. Èestitarn vam zanjo - to je skoraj edinstyeni pojay...

Kakor sem bil razočaran nad slovenskimi ženskami, nad

Primorci in še marsikom - vi ste rešili čast in imeli moč, da ste se izpovedali. Morda bi bila vaša izpoved še močnejša, če ne bi bila v središču dogajanja tista eksplozija, ampak le celovita situacija. Kot slavist poskušam delati na kulturnem področju vendarle za zbliževanje z Južnimi Slovani.«

»Prebral sem vašo knjigo - 2. del - in vam čestitam, ker ste uspešno prikazali drugo plat medalje slovenske osamosvojitve. Zmogli ste veliko delo. Knjiga je polna podatkov in razglabljanj, zraven pa je tudi v srce segajoča in je morda sprejemijiva tudi za nasprotnike. Zdi se mi, da ima veliko vlogo dejstvo, da se predsednik države odkrito naslanja na nemški sever, ker mu samo to garantira uspeh projekta, pn čemer ne gre za to, da bi bil podkupljen, kot je bil marsikdo drug, ampak je to pač njegova usmeritev. Pomembna je zgodovina... Zal je že vaše pisanie samo zgodovina, čeprav čisto bližnja. Zgodovino hočejo prikrojiti po svoje. In tudi bolj preteklo, daljnjo. Zgodovina je nevarna...

Torej čestitam vam za pogum in najbrž bo 3.del tudi uspešen.

»Cenjena in draga prijateijica! Ne zmorem več v teh, z bre- menj življenja oteženih let, vendar mi vedno pomaga in polepša dan - včeraj tudi, ko sem prebrala v ‘DELU’ in vem, da ob srečanjih in predstavitvah vaših del, s katerimi veje tolažba ljudem, ki niso želeli ne hoteli, da bi se še kdaj prelivala kn med narodi, ki so našli skupen jezik z nami podobnimi, sorodnimi - uresničena želja že naših velikih Prešerna, Cankarja in skupne žrtve v letih 1941-1945...«

»Zelo bom počaščen, če v svoji knjigi napišeš, da se je en sam urednik in novinar odkrito upri garbo-nacionalizmu, ki je bil usmerjen z vrha, ker ni našel nobenega užitka, vreden pravega stvarnika, v tem, da ko zmanipuliraš, dezinformiraš in dezintegriraš bralca, ugledaš v njegovih očeh pravi pekel zmede. Èasopisi nimajo srca. Bo že držalo. Najbrž So ustvarjeni po podobi tistega, ki jih je sestavil in uvrstil v stolpce.«

»Nedavno sem začel brati vašo prvo knjigo in zasledil odlomke druge knjige. Tematika in podatki so zame izredno zanimivi, saj sem kot pilot bivše JNA/JLA/JA v teh dogodkih kijub svoji volji sodeloval. Ti dogodki So nekaterim uresničili sanje, drugim So prinesli položaj, službe, denar, nekaterim pa trpljenje in celo smrt. Meni SO prinesli izgubo poklica, popom eksistenčni

zlom in družini negotovo pnihodnost, čeprav ne vem, kaj sem siabega storil, da sem si to zaslužil.

Kot pilot helikopterja, pol Slovenec, uradno in po osebnem občutku, sem s takratnimi kolegi nekako v prvih vrstah doživel te usodne čase. Po vrnitvi v Slovenijo sem doživeto opisal in odložil v predal. Po branju vaše literature sem se odločil napi- sano dodelati. Ce bi bilo gradivo dovomj zanimivo in urejeno, bi ga z vašo pomočjo poskusim objaviti. Moj cilj nikakor ni poli- tiziranje, opravičevanje komurkoli, temveč preprost, resničen opis tistega, za mnoge usodnega časa. Tako bi tudi novodobni heroji in javnost dobili bolj resnično sliko ‘premaganih okupatorjev’...

Moj naslov... samo za vas!«

». . . O osamosvojitvi sem prebrala enaintrideset knjig. Spoštujem vas zaradi vloženega truda pn izdaji vaših knjig. Predvsem nesebičnosti, saj ste se z izdajo trilogije izpostavili. Veste, politika je umazana in pokvarjena, te včasih prizadene, ker spreobračajo reči. Zakaj bi tnošili vaše moči? Sami sebe uničujete. Govorim iz svojih izkušenj, ker so me podobne krivice bolele in tudi žalostile. Ce še niste brali Koestlerja, ga priporočam. Grozljivo, ko spoznaš, kako ima politika malo skupnega z resnicoljubnostjo...«

Iz Sesljana je pripotovalo dolgo pismo: »Sicer je že minilo leto, ko sem vas poslušala po radiu in ostala prijetno presenečena nad vašim razmišljanjem o grozotnih dogodkih, ki so spremljali razpad Jugoslavije. Dobila sem občutek, kako najbrž nisem tako čudna in osamljena v svojih razmišljanjih, kot so mi to skoraj vsi storili verjeti - od moža, Slovenca, do pnijateljev Slovencev in Hrvatov. Sama sem namreč rojena v Zagrebu in živim v Sesljanu. Prebrala sem vašo knjigo in občutila toplino vaših iskrenih občutkov in razumevanja, tehtanja ysega, kar ste prej in pozneje preživljala z bolečino človeka, ki bi rad pomagal bližnjemu, da mu olajša že itak težko življenje. Zdi se neverjetno, a to je najtežje uresničiti v življenju in zato je človek le malo napredoval v vseh stoletjih... Ko pa v enolični in izčrpajoči vsakdanjosti srečaš uravnovešeno, razumno, skromno in altruistično bitje, se ti zdi, da si pristal na nekem drugem planetu in da nisi več tako osamljen.

Prisrčna hvala za te prijetne občutke. Na pragu novega leta vam želim, da bi vas spremljala zdravje, vedrina in dobro počutje v svetu, ki drvi v napačno smer, prižigajoč velike ognje

mete in ne zavedajoč se, kako ogorki včasih grejejo topleje in dije...«

Kot pravi baizam je name delovalo Florjanovo pismo iz Ljubijane.

»Siišal sem za tvojo predstavitev na srečanju v domačem kraju,« mi je pisai. »Naj ti ne bo žal, da si šla tja! Nikomur se ti ni treba umikati! Pomožni škof je iepo odgovoril tržaškemu zgodovinarju glede domovine. Kar zadeva bregove, ki ti jih je zabrusil, mislim, da ima kot čiovek pravico stati na svojem bre- gu. Kot zgodovinar zlasti še, če se ima za pravega zgodovinarja, bi pa morai stati nad obema bregovoma. Hvala za povabib, da bi bil sodeloval na tej predstavitvi. Zal, flisem govorec, tudi moji refleksi niso kaj prida. Potrebujem kar nekaj časa za oblikovanje odgovora. Po dornače rečeno - imam precej dolgo ‘laj tungo’.

Ko smo že pri predstavitvah, naj ti omenim nastop Mire Markovič v ‘najmi deželi’. Naše obnašanje ni vredno komentarja. Cudno se mi pa zdi, da Srbkinja in doktorica sociologije ni prebrala Memoranduma SANU. Razumem takratno njeno mladost, vendar je od tedaj minilo že kar nekaj let in ta Memorandum je pn nas kar naprej na dnevnem redu, ko je treba kaj očitati. Letos sem dobil pribožnost, da ga preberem. In sem si oddahnil, ker sem se res malo bal, da je v njem nekaj nacionalizma. Namesto da se Mira spreneveda, bi lako izjavila:

Memorandum SANU je izrazito protinacionalistično besedilo. Ničesar ne zahteva za Srbe, česar ne bi privoščili tudi vsem drugim...

Verjetno po svojih možnostih spremljaš dogajanja okrog filma Felix. Fred tremi meseci te je napadel Eric Tomas s Kodeijevega, veliki Siovenec, češ da v svojih knjigah kriviš Slovenijo za yse zlo na Balkanu. S svojim pisanjem da si navdahnila avtorje omenjenega filma, ki celo tekmujejo za filmskega oscarja. Sprajc mu je takoj odgovoril, da je v zmoti. Jaz bi rekel, da bi bila napačnost očitka v tem, če bi kdo trdil, da je edino Slovenija kriva za yse zlo na Balkanu (česar pa nihče ni rekel). Nihče na svetu in tudi sam bog v nebesih pa Siovenije ne more odvezati od sokrivde za veliko zlo na Balkanu. Sokriv je celo ves svet. Fred kratkim me je hči opozoriia na zanimiv članek v Mladini z naslovom Občutek krivde. Šlo je za pogovor z dr. Johnatanom Eyle, direktorjem Kraljevskega inštituta za obrambne študije. Citiram: ’Vsi zelo radi govorimo o morali, vendar najpogosteje ne želimo piačati cene, ki jo zahteva... Napačno smo odrediii, da imajo Slovenci in }{rvati pravico do samoodločbe, hkrati pa srno Srbom to pravico zanikali. . . Napačno srno dovolili, da je Izetbegović celo v nasprotju z lastno ustavo zastopal yse skupnosti v BiH.. . Nikoli se ni resno pogovarjal s Srbi, ki 50 zavračali neodvisnost BiH. Po ustavi BiH bi morale vsako ustavno spremembo podpreti yse tri skupnosti. Izetbegović je vedel, da gre v vojno. Zmotil se je glede pomoči Zahoda. Nosi enako moralno odgovornost kot Srbi in Hrvati za začetek vojne in za vojna uničenja. ..‘

Posredno se je tega dotaknil tudi dr. Slobodan Lang, po- sebni svetovalec za humanitarna vprašanja v kabinetu Franja Tudjmana. V časniku Delo je prejšnji rnesec izšel njegov epilog podlistka ‘Na 45. vzporedniku’, ki je zarne več vreden kot ves podlistek. Tu se ukvarja s preteklostjo in sedanjostjo Bosanske krajine na standardni slovenski način. Lang med drugim piše:

‘Genocid je neuspeh vsega čboveštva. Užaljen sem, da danes po 50. letih znarno sarno kaznovati zanj. Morali bi ga preprečiti. Petdeset let ohranjarno puhlico: Nikoli več... Vse bolj vidim in vern, da imajo človekove pravice, tako kot se postavljajo, za cilj uničevanje človeške skupnosti. Frikazovati samo zlo. Ta metoda je znana iz časov inkvizicije. Metoda, ki spodbuja sovraštvo. Treba je be določiti, koga sovražiti. Tega stališča ne morem sprejeti. Fripravljamo simpozije o tisočletni vojni doktrini, ne zbirarno pa izkušenj dobrega... Se zmeraj velja staro, izneverjeno, popljuvano, osrarnočeno in okrvavljeno gesio - brat, sosed, rojak je mil, katere koli vere bil...’

V roke mije prišlo pismo, ki ga je dr. Min Markovič napi- sala žena oficirja Vojske Jugoslavije, bivše JLA, ki mu - kot je zapisala - ‘moral nikada nije bio u krizi a sve ostalo mu je sada u krizi baš zbog njegovog morala... Fitam vas, dr.M.M., ko je izdao koga? Iii moj suprug državu iii država njega? Zbog toga što je 1991. godine brinuo o tucboj deci i tudim roditeljirna, ovih pet godina ne rnože da brine o svojoj deci i svojoj porodici. Pa tako moja deca rastu bez oca, a otac im stan bez svoje dece. I da ponovim vaše reči iz Duge te ih malo prilagodim rnojoj situaciji. Država može sve, kao što Slovenija, može da zabrani, da mojoj deci dodu u posjetu baka, deda, čika, tetka, brat, samo zato što su oni Srbi; države mogu da se opredele, da neke žene imaju

pravo na intimni život sa svojim suprugom kada im država do- zvoh. ..‘

Za konec pa še ‘spodbudna’ pripomba iz Delničarja. Ta nas tolaži, da v nastajajočem kapitalizmu ni veliko priložnosti za tiste, ki niso hkrati obdarjeni z lisičjim značajem. Sreča moja, da se približujem osemdesetim. Miad bi imel majhne ‘šanse’, saj v meni ni prav nič lisjaka...«

Pisma bralcev so mi pomagala, da sem se otresia tudi občutka krivde, ker sem se »izneverila svoj emu narodu, razgiasila ta planet za domovino in sokrivdo Siovenije za balkansko tragedijo.« To mije zameril (eden izmed redkih javnih kritikov) prirnorski rojak in se o mojih »grehih« razpisal v pokrajinskem tisku.

Ker mu je - očitno - narod največja svetinja, jaz pa sem se svetinjarn odrekla na vekomaj veke, bi moral prebrati kritična razmišljanja Miroslava Jančiča, sarajevskega književnika o zadnjih balkanskih vojnah. Meni so dala krepko misliti ...

Nacionalizem postane šovinizem in proticivilizacijski trend, sovraštvo odrine ijubezen, ustvarjalnost spremeni v uničevalnost, čustvo se potopi v terno instinktov... Umetnost in literatura sta nemočni, ko pride hudič po svoje... Edina alternativa naciji je civilna družba... Sem človek brez domovine, državljan sveta...

Sama vseskozi čutim enako, zato se mi ni bilo težko poistovetiti z njim in globoko v sebi prekleti pse vojne.

Tiste dni sem morala opraviti še z eno iluzijo. Da so namreč vsi naši rojaki po svetu ne samo hudo zavedni, ampak tudi skrajno pošteni Slovenci. Iz daljnje Avstralije sem kot avtorica trilogije prejela posebno »čestitko«. Sosed vikendaš, direktor ugledne založniške hiše, mije žarečega obraza sporočil, da sem iz Avstralije dobila naročilo za nakup trilogije v internetni knjigarni, ki je pred kratkim zagledala luč sveta. Bilo je prvo naročilo sploh!

Priznam, da se mije srce kar topilo od ponosa. Pohitela sem s pošiljko. Letalsko, kajpak. Trem knjigam sem priložila račun in zraven prištela le stroške priporoke. V svoji naivnosti jih seveda flisem zavarovala. Se danes hranim inkriminirano potrdilo, naslovljeno na Tomazin Marjana. Ni kaj reči, lep spomin, vreden 106 ameriških dolarjev, ki SO izpuhteli v avstralsko nebo...

Diagnoza rak

Začenjalo se je najbolj razburljivo leto v mojem sicer vseskozi vznemirljivem življenju.

Matejeve zdravstvene težave so dobivale pospeške. Hudi na- padi astme, zaradi katerih je pred leti moral poiskati zdravniško pomoč celo v bolnišnici, so se potuhnili. Toda notranje krvavitve se niso hotele umiriti.

Resnica se nam je razkrivala po kapljicah, kajti preiskave niso dale otipijivega odgovora. Po svoje je bila to sreča za svojce. Tako upanje do zadnjega ni ugasnilo. Morda pa le ni... Potem mu je kirurg svetoval takojšnjo operacijo črevesja, kar je nedvoumno napovedovalo, da gre tokrat zares. Ko je sredi decembra v bolnišnici čakal nanjo, je pritisnil strupen mraz. Burja je objestno zavijala okoli vogalov in še povečevaia tesnobo družme.

Svet okoli mene je nehal obstajati. Vse moje misii so bile pn Mateju. Se bo tvegan poseg iztekel brez zapletov?

Mnogo kasneje mije zaupal, da je tik pred operacijo hotel zbežati iz bolnišnice potem, ko sta se z nim dolgo pogovarjala kirurg in višja medicinska sestra. Brez olepšavanja sta mu prikazala, kaj yse ga čaka med operacijo in po njej. K sreči je zmagal razum. Matej je ostal in se prepustil rokam zdravnika na milost in nemilost.

Boij žalostnih praznikov ne pomnim. Z nočjo so se vračale zle misii. Vedno znova sem podoživljala prvo srečanje z Mate- jem po operaciji. Pred odhodom v bolnišnico sva se dogovorila, da bomo z obiski kar najboij obzirni. Pomagati mu nismo mogli, samo vznemirjali bi ga. Zato sem se odpravila k njemu šele čez nekaj dni. Bil je še vedno v šok sobi. Govorila sva po telefonu. Glavo je imel zavito v debelo brisačo.

»Bilo mije mraz,« je potožil in vztrajno viekel nase odejo.

Zakaj nam niso sporočili, da nimajo dovolj pokrival! Od doma bi prinesia odeje, sem na tihem bentila. Po hodnikih je zavijala burja, kot bi se znašel na goljavi pred bolnišnico.

Spregovorila sva le nekaj besed. Potrta in negotova sem ga zapuščala. A če bi vedela za yse njegove stiske, bi bilo še huje. Po operaciji se je zaradi posiedic narkoze znašel v objemu biodenj. Pozneje je pripovedoval, kakšen je bil njegov povratek v svet zavesti.

Nekoč so ga po odstranitvi turov več ur prebujali. Ko se je

zavedel, je stalo okrog posteije pet zdravnikov. Zaplet, ki bi se lahko končal tudi s smrtjo, je povzročila narkoza zaradi rane na dvanajsterniku še iz časov služenja domovini v JLA. Ko je takrat končno prišel k sebi, so ga zdravniki ozmerjali, zakaj jim tega ni povedal. Saj me niste vprašali! jim je vrnil.

Obhajala me je groza, ko je zdaj mukoma obnavljal, kaj yse se mu je motalo y podzavesti, ko se je znašel y šok sobi. Po stropu 50 plesale čudne spake in mu grozile, on pa jih je lahko samo nemo opazoval, ne da bi se mogel premakniti. »Hočete me zastrupiti z gnilo vodo!« je glasno obtoževal sestre. Bil je tako nedolžno resen in zaskrbljen, da so mu yse zgrožene verjele. Se- veda se jim je ubogi revež kasneje opravičil.

Na Silvestrovo sem se s hčerkama odpravila na obisk, kot sva se dogovorila. Ležal je v sobi, kjer so se drenjali pacienti in obiskovalci. Z dveh aparatov je odmeval zabaven televizijski program. Mateja srno komaj utegnile pozdraviti, ko je z roko nekajkrat zarnahnil, naj gremo proč. Sokirane srno obstale pn vratih in kornaj prestregle njegov slaboten glas: »Staknil sem angino...«

Zrnedene srno se podvizale na hodnik. Se danes vidim pred sabo kos lepo zapečenega jabolčnega zavitka, ki ga je imel zra- ven sebe na omarici. Operacija črevesja in jabolčni zavitek za kosilo?! Moj bog, je to mogoče?

Bilo nam je jasno, da težak bolnik ne more prenašati takega hrupa. Novoletnim praznikorn navkljub! Kakršnekoli intervencije pn dežurnem zdravniku nisem bila sposobna. Ze po naravi se mi upira iskanje »privilegijev«. K sreči sta pobudo prevzeli hčerki. Sarna sem se skrajno pobita vrnila domov in čakala na sporočilo, če je njuna akcija uspela.

Bila je že pozna ura, ko sta se rni oglasili. »Ata bodo jutri premestili,« sta povedali. Naleteli sta na zdravnika, bivšega sošolca starejše, ki jima je obljubil, da bo ustrezno ukrepal.

»Hvala bogu!« sem olajšano vzdihnila. »Kaj pa angina?« »Dali so mu antibiotike.«

Jutri grern sama k njernu, sem sklenila, in že mije odleglo.

Naslednje dni si je Matej opomogel. V majhni sobici je imel tako zaželjen mir, kajti zraven njega je ležal le znanec, elektro inženir, s podobno diagnozo.

Sleherni dan sem se z avtom odpravila v bolnišnico na hrib, posedela v njegovi bližini in se zamorjena vračala domov. Po-

kopališč in bolnišnic se od nekdaj izogibam kot krajev, kjer ve- drita žalost in negotovost.

»Tistega bolnika, ki je v šok sobi ležal ob meni, ni več med živirni,« mi je povedal nekega dne. »Imel je štiri otroke. Mornariški častnik...«

Še danes imam nesrečneža pred očmi. Bil je lep človek. Ubogi otroci. . . Operacija ni bila nič posebnega. Zapletlo se je po njej kot z Matejem. Mojega moža je morda reševala njegova vedra narava. O resnosti svoje bolezni ni razmišljal. Vsaj na glas ne. Oče najinega zeta, Matejeve starosti, je po nekaj tednih odpotoval v večnost. Zaradi raka na črevesju je bil operiran hkrati z Matejem.

Bilo je kmalu po operaciji, ko sem se slučajno znašla pn moževi postelji skupaj s pnedsednikom območne organizacije Zveze borcev.

»A veš, kaj se mije danes zgodilo?« mu je pnipovedoval Matej. »Ko je imel vizito moj zdravnik, sem ga vprašal: ‘Doktor, ali je bila pni meni rakasta zadeva?’ Prikimal je.«

To je povedal s takim glasom, kot bi se pogovarjala o vremenu.

Ob tem pniznanju, ki je potrdilo moje najbolj črne slutnje, me je zmrazilo pn srcu. Upanje je dokončno ugasnilo. Bila sem kot olesenela, nesposobna, da karkoli rečem. Gost se je naglo po- slovil, jaz pa sem zmedena obsedela na postelji. Spomnila sem se, kako me je Matej po prvem pregledu v avtu na poti domov vprašal: ‘Kaj misliš, ali je rak?’ Odgovorila sem mu z molkom.

Kaj bo z Matejem, če se mu je rak razšinil po telesu? Travme 50 se nadaljevale in postajale neznosne...

Neprijazni januar še dobro ni shodil, ko je z Gonenjske pnipotovalo pismo avtorja Titanikovega sindroma, s katenim sem nedno vzdnževala stike. Zapisal je: »Vesel sem bil obeh tvojih intenvjujev. Izgleda, da je v vašem radiu le še nekaj svobode. Zadnje mesece sem se pečal s pnegledom zapiskov iz sedemdesetih in osemdesetih let, ko so mi povzročali težave v službi, ki jih je potem zapečatil predsednik partije, sicer pa spočela čudna rdeče-črna naveza, ali po sedanje koalicija. Razne politike sem takrat pismeno obveščal, kaj se dogaja. Svaril sem, da je spneminjanje samoupnavljanja v pravcati sistem spletk in v rušenje uspešnih ustanov in podjetij lahko uvod v rušenje dnžave. Opozarjal sem na klenikalizem, na potrebo po oživitvi

bratstva in enotnosti, na to, da je za obstoj Siovenije Jugosiavija bistvena. . . Politiki, ki so se spajdašili s klerikalci in že pripravijali uničenje Jugoslavije, so me spričo takih mojih svaru še toliko prej veleli odstraniti. Kot se je kasneje izkazalo pa nihče od njih ni bil resnični komunist, bili so le ljudje, ki jim je V prejšnjem obdobju uspelo prilesti na vrh, ali pa so jih tja celo od zunaj infiltrirali.

Ko obujam spomine na tisti čas, vidim, da se je z enakimi postopki, kot so se rušila podjetja, rušila tudi država. Na krat- ko: najprej razmajati, spreti, deliti po gesiu divide et impera, obdolževati, inscenirati lažne probierne, organizirati lažno dernokracijo, izkoristiti ljudi s siabimi lastnostrni, na koncu pozivati k zaupnici, groziti, zahtevati odstop. Podobno se zdaj dogaja s Srbijo. Porazno je, da mladina ni sprevidela ameriškonemških nakan. Pod nernško in arneriško zastavo korakajo in paralizirajo Beograd. To je enaka ‘evforija’ kot 1991 v Sioveniji. Evforija, ki vodi v smrt. Celo pravoslavje, ki je sicer čistejše od katolicizma, je klonilo. Vsaj tisto pn vrhu, ki pa ni nič boljše od Vatikana. Tudi v Rusiji Amerika troši miiijone za propagando, demo potom Soroša, demo s podporo medijern, še največ pa s sistematičnimi grožnjami.

Sedanje stanje je torej v bistvu enako kot čas 1941 do 1945, čas okupacije. Nastalih političnih sprememb kratkomaio ni mogoče sprejeti. Tudi na volitve ne hodirn več in bilo bi najbolj prav, da se prihodnjič na volitve sploh ne gre, razen če bi imel izgled kak resnično napreden kandidat.

Mogoče ne borno dočakali, da se stvari spet prav obrnejo. Imaš pa lahko res mirno vest: Vojno iz ljubezni bodo še čita- li! Dobro hotenje, čeprav še tako obupno osarnijeno, na koncu zmaga.«

Tekst vedno kritičnega psihiatra, ki sta ga odlikovaia daljnovidnost in izredna humanost, sem skrbno shranila. V sporni- nu mi še ni zbiedelo, kar je o njern pripovedoval Matej, ko naju je obiskal na Planoti. Naletel je le na rnoža. Mateja je ganila prizadeta pripoved gosta o moriji na italijansko-slovenski meji, kjer SO pripadniki nove slovenske vojske obračunali »z agresorji«. Službeno se je znašel v tamkajšnji bolnišnici, kamor so vozili ranjene vojake z mejne karavle po srditern napadu teritoriaicev.

Iz Beograda se mije oglasil rojak, ki je imel največ zaslug, da

se je zlasti med tam živečimi Slovenci »prijela« trilogija Vojna iz ljubezni.

»Ko sem vam čestital letošnje Velikonočne praznike, sem pozabil omeniti, da so me na mojih post-diplomskih študijah v Parizu zelo zanimame Deklaracije ZN o vojnih ziočinih. Te do danes niso preklicane! Vsako nasilno menjanje državne rneje članice ZN je vojni zločin. Paravojne oborožene enote sloven- skih političnih upornikov, podprte od Vatikana, Nemčije, Av- strije in drugih držav, so 26. junija 1991 začele rušiti simbole državne rneje SFRJ in postavijati nova obeležja sarnozvane ‘Republike Siovenij e’.

Nasilna sprememba državne meje SFRJ je povzročila med- narodno intervencijo pod predsedstvorn zunanjega ministra Hoiandije Van den Broecka. Z vašim predsednikom je bilo dogovorjeno, da bo državna meja SFRJ vzpostavljena v prejšnjem stanju. Ko so enote 27. junija poskušale uresničiti dogovorjeno, je JNA bila napadena od paravojnih enot buntovnikov. To je bil začetek razpada SFRJ in ene od najbolj okrutnih in nesramnih vojn na Balkanu.

Uvod v te dogodke je bila spiošna satanizacija Srbov s strani Vatikana, Slovencev, Hrvatov, Muslimanov, Avstrijcev, Nemcev, Arneričanov. Začeli so blatiti Srbski narod. Nekateri že v začetku XX. stoletja, z novirni obtožbarni, ki so po številu in silnosti rasle 1970, 1990 in 1992 leta.

Znana je satanizacija Srbov, ki jo je 2. avgusta 1992 sprožila Penny Marshall in dva poročevalca lista ‘Indipendent’- London, da je odkrila koncentracijski lager s fotografijo iznemoglega ujetnika in rnuslimanske mučenike iza ograje, katera je irnela bodečo žico prikovano z notranje strani logorja. Za to monstruozno improvizirano fotomontažo je Penny Marshall dobila Pulitcerovo nagrado. Ameriška ‘demokratija’, skupaj z magna- ti sedme sile so to fotomontažo uporabljali kot novo atomsko orožje mas-medijev usmerjeno proti Srbom in jugoslovenstvu. Nernškj časnikar Tomas Deichmann je iz istega mesta fotografiral nazvani logor in dokazal, da ni obstajala nobena ograja in da je storjena zločinska montaža katera je povzročila smrt, težke rane in ogromno škodo milij onom nedolžnih človeških bitij...«

Prizadetost mojega srbskega prijatelja me je seveda ganila, hkrati pa sem se zavedaia, da v zadnjih balkanskih vojnah ni

bilo nedolžnih narodov na tleh bivše skupne domovine. Vsi so se pustili speijati na led svojim »kronanim« giavam, ki so se »po stan dobri navadi« poskrili v jazbine, ko bi morali prevzeti od- govornost za zločine pred ogoijufanim človeštvom.

Popijuvali so mi preteklost

Bolj ko se je po sesutju Jugoslavije odmikal čas, boij žolčna in strupena je postajala kritika družbene ureditve, ki sva ji temeije postavijala tudi z možem. In večja je postajala moja zamera do vseh, ki so tako brezobzirno pijuvali po njegovih naporih. Svoje, ki jih prav tako ni bilo malo, sem lažje odmislila. Dolgo nisem mogla razumeti, kako je lahko bivši borec tako stoično prenašal dajanje v nič vsega, za kar se je tri leta preanjal po gmajnah in gozdovih od Primorske, prek Gorenjske, Stajerske do Notranjske. Na tihem sem sočustvovala z njim, hkrati pa sem ga tudi zmerjala.

Potem pa me je zakonski sopotnik z bolniške posteije na lepem krepko presenetil. Ob obisku v bolnišnici mije nekega dne izročil križem kražem popisano prilogo osrednjega dnevnika.

»Ce utegneš, prepiši na pisami stroj in pošlji uredništvu!« me je zaprosil.

Bežno sem vrgla pogled na komaj čitljive vrstice in pokimala. Lahko bi mi rekel, naj mu prinesem nekaj praznih listov, sem pomislila, a pripombo zadržala zase.

Uredništvo Dnevnika DELO

Vljudno prosim, da bi v vašem dnevniku (Pisma bralcev) objavili priložen tekst.

Ali Siovencev Nürnberg ne obvezuje? Ze dolgo me kot mračna senca spremljata srd in bolečina zaradi vsega, kar poslušam in berem na račun Narodno osvobodilne borbe. Vedno pogosteje se globoko prizadet sprašujem: Kako je mogoče, da yse to dopuščamo? Ali za miado slovensko državo, njen aparat, politične stranke in njihove voditelje, za ves slovenski narod niso obvezujoča zgodovinska sporočila in svarila Nürnberga?

Kaj bi rekli milijoni padlih in umrlih Jugoslovanov, Rusov, Angležev, Francozov, Amerikancev in drugih rodoljubov, če bi se lahko dvignili iz prez godnjih grobov in prisluhnili vsej tej nizkotni poplavi laži in očitkov? Vsi ti nešteti pogumnifantje in možje, žene, matere in otroci, ki so padli v boju proti fašistom in

nacistom ali ginili v koncentracijskih taboriščih in drugih zapo- nh, niso umirali samo za osvoboditev lastne domovine. Bonii so se za svobodo cele Evrope in sveta.

Kolaboracijo z najbolj mračnimi silami v razvoju človeške družbe je obsodil ves civilizirani svet. Je zgodovinski spomin Slovencev res tako kratkega dometa, da smo na to že pozabili? Borno mladim generacijam še živeči partizani morali vedno znova dokazovati, kdo se je boril na pravični strani? Nacisti, fašisti, komunisti so vsi isti! pravijo ljudje, ki ravnajo z zgodo- vinskimi dejstvi kot svinja z mehom. Zgrožen ugotavljam, da je yse več takih, ki ne znajo ali pa nočejo postaviti ločnic med njimi. Ker se je citirani slogan tako uspešno uveljavil, predlagam njegovim nosilcem, da stopite še korak naprej in vržete v javnost novega: Klerofašisti, belogardisti in kolaboracionisti vseh bary - VSI CISTI! Tako boste lažje izpeljali rehabilitacijo belogardizma, domobranstva, škofa Rozmana, vojnih zločincev in izdajalcev domovine. Zame je to zločin proti človeštvu!

Kaj je pomenilo biti kornunist v tistih letih, ko je krvava vojna vihra besnela po Evropi? Stirinajstega decembra 1943. so me sprejeli v Komunistično partijo. Krivil sem se pod težo odgovornosti, ki je padla name. Vedel sem, kakšni ‘privilegiji’ me čakajo. Izpolnjevati bom moral najtežje in najbolj nevarne naloge! Drugim borcem bom moral nenehno dajati zgled, četudi me bo to veljalo življenje.

Prvega decembra 1944. sem postal Titov oficir. Iti sem moral, kamor so me poslali, se izkazati na bojnem polju in odgovomo skrbeti za svoje borce. Kadar so oni legli k počitku, so bile pred mano še mnoge obveznosti. Neuk in nevešč vojaških in političnih veščin sem morel vzgajati druge, kot kornandir nastopati pred soborci (za mano je bil le tridesetdnevni tečaj!), kar je bilo zame hujše, kot če bi se znašel v zasedi. To so bili moji ‘privilegiji,’ ki mi jih zdaj očitajo ljudje z druge strani barikade in njihovi somišljeniki. Zakaj ne preštejete vseh padlih skojevcev, komunistov in Titovih oficirjev? Njihov edini privilegij je bil, da so smeli umreti za svobodo, iz katere se zdaj tako brezvestno norčujemo.

Kako naj bi človek ostal ravnodušen ob vsej tej poniglavi propagandi, ki nima ničesar skupnega s spravo, strpnostjo, spoštovanjem drugačnosti? Kako naj v miru in medsebojnem spoštovanju živimo z drugimi narodi, če tako neodgovorno spodkopavamo temelje sožitja v lastnem? Najbolj me boli spo

znanje, da bi se celo nekateri borci, ki so se do včeraj kitili z zasiugami, danes najraje odrekli svoji preteklosti in jo zatajili. Seveda ne negiram slabosti in napak, ki so spremijale osvobodilni boj. Tudi takrat so bili med nami sebičneži in grabežljivci, za katere je pravi čas napočil po zmagi nad okupatorjem in njegovimi zavezniki. Na žalost je svet tako ustvarjen, da človek po- svinja tudi najlepše ideje. Razočaranje tistih, ki so verjeli vanje, je toliko večje in boleče.

Nekdanji partizanski borci smo danes večinoma že starci. Počakati bo treba le še nekaj let, pa se lažem na račun NOB ne bo nihče več upiral. Slovenci pa bodo za svetnike in domoljube lahko pro glasili najbolj zlo glasne zločince, ki so se pre grešili nad človeštvom.

V teh dolgih januarskih nočeh, ko priklenjen na bolniško posteljo bolnišnice zaman čakam na sen, pred mano oživljajo verzi partizanske pesmi. Nemo odmevajo v menj besede, ki jih svoji maten govori Sin partizan. Pre ganjana se je zatekla v gozd. V sanjah jo obišče sin, ki so ga zahrbtno ubili belo gardisti. ‘...Pred nami jih ne skrije žična mreža ne Strojnic ropotanje ne svetohlinstvo in ne vinsko spanje. Kdo naj prevpije glas vesti, ki ve- dno jače se v njih oglaša in vsak dan znova grize in vpraša: Kdaj Krist učil je, da ubijaj brata?

Ostala sem brez besed in odložila tekst. Matej se mi je gbboko zasmilil. Kako mu je pn srcu pod težo vseh teh razočaranj in krivic? Preblisnila me je zlovešča misel, ki sem se ji nemu- doma odrekla. Toda obvisela je v zraku. Danes je ob vsej tej nesmiselni gonji lažje njegovim soborcem, katerih kosti prhnijo po slovenskih gozdovih. Pijunki še živečih rojakov jih ne morejo doseči.

Tokrat se je moj mož zares potrudil, sem si rekla ne brez občudovanja. In sočutja. Vedela sem, da mora biti hudo prizadet. Hkrati sem bila trdno prepričana, da bo uredništvo tekst vrgbo v koš za smeti. In nisem se motila. Seveda, be kako bi zanj našli prostor v najbolj »demokratičnem« mediju tistega časa. Saj je vendar opravičeval »kornunistične zločine«, ki jim v vsej zgodovini ni bilo para.

Mi srno za rnnoge »desničarje« nekakšno hudičevo pokolenje. Krivi srno za yse zlo v pretekbosti, zaslužimo le sovraštvo in mržnjo. Nekakšno rdeče seme. In vendar srno šli v revolucijo za osvoboditev človeka, zmago tovarištva, za ljudsko oblast in

unesničenje hurnane družbe. Ustvarili srno cvetočo in miroijubno državo. Vse to danes ne šteje. Kdo si upa še trditi, da je pra- vica na tern svetu?

»Hvaba za posbano dokurnentacijo o tvojih pogovorih z no- vinarji zaradi nedavnih dogodkov v bivši domovini,« je zapisala nekdanja sošolka iz Nemčije. »Le kako zmoreš nastopati v medijih ob tern, ko irnaš rnoža v bolnišnici! Uparn, da se rnu zdravje vrača.

Dobra si, da se tako držiš na barikadah. Nobene pisateljske, kubturne (Prešernove) nagrade te ne bi tako katapultirale v jay- nost, kot te je tvoja trilogija Vojna iz ljubezni. Ostala si zvesta svojim idealom in ne lažeš - to ti mora vsak vzeti v čast, pa naj bo še tako drugačnega mnenja ozirorna pogleda na vso to urna- zano politiko. Srečna sem in ti tudi, da nisrno rodile sinov, ker so res sarno hrana kanonov za one druge, ki sedijo pni kontu ozirorna za ‘zeleno rnizo’.

Pišeš zopet naprej - be daj, tako se boš ‘izkašljaba’. A tudi uživaj bližino rnoža, rada se irnejta, črnoyrško pribežabišče je kot nalašč za vaju. Oddahni se mabo in daj gor ono ploščo - Dobce far niente...

Verjetno v teh časih med pisanj em kar pihaš od jeze in razočananja. Tudi jaz ne morem verjeti, da se yse to dogaja na Balkanu. Imena, ki so mi bila znana, kot da so dvoj čki. BrčkoBanoviči, Samac-Sarajevo, Travnik-Jajce. Ko vidiš slike na tebeviziji, rnisbiš, da je Kabub... Karn vodi yse to? Zakaj, hudiča, na tak način?! Prekleti vsi skupaj, ker probbeme v tem stoletju rešujejo še vedno le z orožjern! Cloveka mora biti sram, da je čbovek!

Da je nastal v naši bepi dornoyini Libanon, je zebo, zelo žalostno. Da ni drugače šlo, kot da se na tak način dokazujejo moč, oblast in pravice, je srarnota za nas yse. Kot večni politični baik menim, da je demokracija pojem, ki se ga da na yse strani vleči in si ga skoraj vsak drugače razlaga. Vsa prejšnja beta je bilo v Jugoslaviji preveč bba-bba, idealizma, patetike, preveč puhlih glav na gospodarskih položajih in prernalo ljudi, ki bi reku - Tako pa se ne grerno bnatstvo in edinstvo! V redu, če tako ne gre več, ja, kaj hudiča pa je treba tanke in rnitrabjeze?! Včasih se mi zdi, da gledam nek utopični fibrn, ko sprembjarn dogodke v Jugoslaviji. Verjamem, da yidva z možem niti v drugi svetovni vojni nista doživela česa takega, kot v tisti prekleti noči na

Èrnovrški planoti. Prišli srno v tako situacijo, da ne vern, če ti smern poslati to pismo s tako vsebino, da ne bi irnela problemov. Iz Istre od naših znancev ni nobenega glasu, ne verno, kaj je z našo hiško...

Na Balkanu se yse le še stopnjuje in če ne bi bil človek tako daleč, bi ga tesnoba še bolj pestila. Ubogi ljudje (tisti, ki imajo normalno parnet!). Se enkrat: Tudi jaz se bojim, da bo naša bivša domovina postala drugi Babilon. . . Ti si enkrat izrazila - politika je vlačuga. Drži! Veš, kdo se meni srnili? Vsi tisti, ki so prostovoljno ali prisilno darovali življenje za kakršnokoli do- movino, ideale, stranko. In tisti, ki so celo vseskozi verovali v pravico, soijudi, Èloveštvo... Vidiš rezultat?

Zate mora biti zelo hudo, ker si yse življenje garala za svoje ideale. Bila si kornunist, kot so le v romanih. A vidiš sama, kako so drugi obraÈali zastavo v svojo konst. Ce si delala bilanco Èez yse, mi moraš dati prav, ko sem ti veÈkrat svetovala, da bi mi- slila tudi nase in si privošÈila malo egoizma, ki je bolj zdrav, kot yse življenje bezijati z jezikorn do kolen za kakšen ‘izem’, ker so povsod take svinjarije. Te pridejo vedno na svetlo, ko se vlade in sistemi menjajo. Samo poglej, kaj se dogaja v Rusiji!

Priznam, da me je vÈasih strah, ko vidim tiste plešaste giave in škornje. Da je po veÈ desetletjih mogoÈe kaj takega! Tudi to je ena stran demokracije! Sem pa zelo sreÈna, da ima moja vnukinja že v prvern razredu gimnazije zgodovino od petintridesetega do petinštiridesetega leta, Èesar moja hÈerka ni imela in je le iz našega pripovedovanja že kot otrok vedela, kaj pomeni nacizem in fašizem in kaj porneni druga svetovna vojna.

Morda boš v prihodnosti imela veÈ Èasa, da sedeva v Novigradu na stopnice in pošljeva v r... vso politiko, yse, ki samo škatle razbijajo. Pozdravi svojce in naše morje!«

Naj te usliši mati narava! sem zamrmrala sarna zase. Cedaije bolj pogrešam bližino drage prijateijice, zato mije prebiranje njenih duhovitih pisem prava sprostitev. Kadarkoli se oglasi, je zame nekakšen praznik.

Odložila sem pisma v osebni arhiv. Z mano bodo potovala do poslednjega dne, ko mi bo dano stopiti v veÈnost...

V letu Gospodovem 1997 se je zaÈenjal veliki finale »kontrarevolucije«, ki se je v moji deželi skotila v dneh oboroženega odcepljanja od avnojske Jugoslavije. V prvi frontni hniji SO bili nekdanji domobranci in njihovi potomci, hrbet pa jim je kril

srborit klerikahni del cerkve. Poleg spretno izpeljane denaci- onahizacije takoj po »osvoboditvi«, se je kot temeijni kamen sprememb in kot vrh ledene gore yse bolj oÈitno kazala rehabilitacija domobranstva v imenu njihovega plemenitega boja proti pošasti tisoÈhetja - komunizmu.

V frizerskem salonu mi je lastnica zaupaha svojo zgodbo, kako je trčila z najmoÈnejšo organizacijo na svetu - z rimskokatoliško cerkvijo v podobi domaÈega župnika. Brez sramu je pritiskal na starše, naj vendar že podprejo uvrstitev verouka v šohe. Ne vem, kako je zbrala toliko poguma in se mu odkrito upria. Duhovnik ji seveda ni ostal dolžan. »Vidi se vam, da ste živeli v komunizmu, zato nimate verskih temeljev!« jo je ošteh.

Doma se je izkašhjaha pred sinom, osmošohcem. Nad njegovo pripombo je zares ostrmela. »Zakaj se vsa zgodovina kršÈanske vere prepleta s krvjo tisoÈev in mihijonov?« Pn naslednjem duhovnem sreÈanju z župnikom se ni mogla premagati, da bi sinovo prostodušno vprašanje zamolÈala. »To mu razložite starši!« se je odrezal dušni pastir.

Jaz pa sem pikro svetovala frizerki: »Vse kaže, da boste starši morali delati teološko fakulteto!«

Frizerka ni skrivala svoje ogorÈenosti. Bila je verna, takšna je ostala v Èasu »totalitarnega režima«, ko so bili cerkveni obredi stvar intimnega angažiranja posameznika. Verna je ostala tudi danes, ko se po njenem prepriÈanju vera znova zlorablja v politiÈne namene.

Na dan prihajajo mnogi grehi prejšnjega režima. »Moja dežela« je zdavnaj postala žrtev brezzakonja, ki so ga na koncu vladanja spoÈehi že liderji starega režima, ko so se odloÈili z ekonomsko diverzijo tlakovati pot odcepitvi in tako spraviti federacijo na kolena. Zvezni državi prepotrebne devize za uresniÈitev sprejetih reform niso nikoli prestopile meja predalpske republike. Po kanahih so konÈale v varnih gnezdih bay pass podjetij v tujini, ki so v sebi že nosila zarodek kapitalizma, Èeprav So matiÈna podjetja formalno še kotirala kot družbena lastnina. Delavci o teh »krajah« niso imehi pojma. In tudi drugi navadni smrtniki ne. To je bila dobro Èuvana skrivnost oblasti in tistih poslovnežev, ki So z eno nogo že Èvrsto stali ‘r kapitahistiÈnem Sistemu. »Tuji zarodki« so se rojevahi hkrati s programom »nacionalne osvoboditve« in ustanovitve samostojne države. Marx

bi bil vesel ob ugotovitvi, kako se je več desetletij po njegovi smrti v majhni državici na Balkanu potrdila njegova teorija o medsebojni odvisnosti ekonomskih in političnih interesov. Nič se v »moji deželi« ni zgodilo slučajno!

»Desničarji« vsevprek kričijo, kako so bivši komunisti v teh podjetjih postali največji delničarji potem, ko so vanje speljali devize, pripadajoče Jugoslaviji. Tako - pravijo - imajo v rokah kapital, državne institucije, vojsko in policijo. V resnici pa so že ves čas bili zraven tudi »oni drugi«. Mnogi zagotovo! V vrstah enih in drugih bi lahko z žegnano lučjo iskali komuniste. Bili so samo ijudje, ki so po izsiljenih družbenih spremembah z veliko nogo stopili v svet bogatašev »Èez trupla« večine.

Bi me moralo biti sram, ker sem nosila rdečo knjižico? To zahtevajo ljudje, ki so Èez noÈ zamenjali vrednote in svetovni nazor. Ne, dragi gospodje! Raje totalna izobÈenost kot kameleonstvo. Ostajam tovarišica za yse veÈne čase. Lahko skliÈete sto Zborov za republiko, pa še toliko Forumov 21 povrh! In še nekaj ducatov zgodovinarjev zraven, ne boste me prepriÈali, da bi pljuvala v lastno skiedo. In tiste krilatice o lažnivi komunistični duši, ki si jo je domiselno privošÈil eden »najbolj zaslužnih vodij naroda«, prihranite za sebi podobne brez hrbtenice! Ker predvsem spoštujem sebe, svojce, prijatelje, soborce za praviÈnejši svet, si ne dovolim takšnega posilstva nad sabo. Naj bi me bilo sram, ker sem globoko v sebi ostala zvesta partizanstvu, solidarnosti, zvestobi vÈerajšnjim idealom, čutu za soÈloveka, boju proti vsakršnemu nasilju...?

Naj se zdaj v krepko zrelih letih z osramoÈenjem sporninjam, s kakšno radostjo sem sodelovala na Titovih štafetah? Samo zato, ker se posamezni novinarji po osamosvojitvi objestno norčujejo iz vsega, prebirajo nekdanjo zaprisego mladih, da se bodo zavzemali za sarnoupravljanje in bratstvo med narodi? ‘Zamislite si, s kakšnimi neumnostmi so se ukvarjali nekateri! Upajmo, da se kdo ne bo spozabil in praznoval Dan mladosti!’ Tako so zapisali, mene pa je bolelo srce. Ko je v tistih nepozabnih Èasih po osvoboditvi prišla vrsta narne, sem jo v »galopu zašibala« po razdrapanih cestah. Joj, kako sem bila ponosna, ker je šof er moral avto dati v višjo prestavo, da me je lahko dohiteval!

Takrat kot dober atlet nisern bila le »paradni konj« tebvadnega učitelja v cerkljanski osnovni šoli. Z mano se je rad ponašal tudi profesor sbovenšÈine. Spominjam se obiska šolske g

inšpektorja. Profesor se je hotel pobahati pred njim, zato me je vprašal, kako doživbjarn svojo domovino. Odgovor je bil zelo čustven. Kako tudi ne, Èe sem pa kot smrklja tiste Èase o domovini napisala v svoj dnevnik celo pesmico. Njeni stihi še zmeraj neutrudno pozvanjajo v meni. Zlasti takrat, ko me »ve- liki Slovenci« hoÈejo postaviti na sramotilni oder kot izdaj alko narodnih interesov...

Zernija domaÈa, iz tvojih smo grudi z mlekom detinstva pili bjubezen do pobj in gozdov prelepe Cerkljanske, do njenih ljudi in slovenske besede.

Raztreseni v svetu, doma in na tujem, kamor zanesla nas pot je za kruhom in sreÈo, ostali zvesti smo tebi, zembja domača.

In kadar se vraÈamo v tvoje naročje, spomini beže nam v brezskrbna beta otroštva, prepolna neskabjene sreÈe in radosti. In v srcih gori nam ogenj hvabežnosti do padlih in živih, ki gre jim zasluga, da v miru, svobodi ustvarjamo...

Razgovori z nekdanjo sošolko Danico v vasici na Cerkijanskem, kjer sva v mlajših letih lovili lepoto cvetoÈih jablan in Èešenj, ubranost živme na paši, zlatorumeno barvo zoranih njiv, bjudi srečnih obrazov na poljih, postajajo yse bolj turobni.

»Tudi v naše kraje sta desetdnevna vojna in ‘sprava’ pritihotapili zdraho. V prejšnjih Èasih so si ljudje med sabo pomagali, zdaj se komaj obgovorijo,« je potožila Danica. »VÈeraj sem prišla na nenavadno misel. Naj stehtam dobre in siabe strani tega, kar se je zgodibo? ReÈeno, storjeno! Postavila sem tehtnico sredi sobe in začela nanjo brez naglice nalagati prednosti in minuse, o katerih vedo toliko povedati politiki v svojih ‘zgodbah o uspehu’. Postali srno samostojna država. Zdaj je yse od- visno od nas samih, pravijo. Kar borno sbabega stonu, ne borno mogli krivde zvraÈati na druge. In naše uspehe, pa dobrine si ne bo mogel nihÈe veÈ pnilašÈati...« Cudno, sem pomislila, je to sploh kakšen argument? Zase sem že doslej natanÈno vedela, kaj je moja napaka in kaj uspeh... »Sbovenci imajo zdaj večje samospoštovanje, trdijo naši voditelji. V svetu vedo za nas, naši predstavniki skupaj z drugimi sedijo v kbopeh najpomembnejših mednarodnih organizmov...«

»Težko si bo katerakobi od novih balkanskih držav pridobiba v svetu toliko ugleda, kot ga je irnela Jugoslavija,« sem ji nestrpno segba v besedo. »Za Èasa predsednikovega živbjenja, kajpak! Tistega predsednika, ki je njegovo izgubo objokoval ves

pošteni svet, in ki mu tudi sovražniki niso odrekali spoštovanja. Takrat So politiki hoteli blesteti v njegovi siavi. Zdaj mu najboij zagrizeni nasprotniki kratijo pravico do mirnega počitka.«

»Najstarejša hčerka se mi večkrat lementa, kako so se Spremenili odnosi med delavei v tovarni, kjer je zaposiena. Med nami ni več nekdanjega prijateljstva, razumevanja in veselja. Mnogi iščejo le svoje koristi. Skozi mračne hodnike tovarne se vlečeta nevoščljivost in zavist. Najboij srno zaničevani in ponižani na- vadni delavci. Miadi inženirji in tehniki, ki so se hitro povzpeli na vodilna mesta, ne prenesejo ugovora ali nasveta starejših delavcev. Takoj ti potisnejo pod nos delavsko knjižico in te hočejo hladnokrvno postaviti na cesto. Take demokracije, v ka- teri ni nobenega spoštovanja, reda in pravice, ne maram, pravi vsa razočarana.«

Spomin me je popeljal v čase delavskega samoupravljanja. »Zarne so bili vedno zelo dragoceni pogovori z delavci o samoupravni praksi. Se vedno je v moji zavesti živ pogovor z udeleženci tečaja za viličariste. Takrat predsednika ni bilo več med nami. ‘Ali menite, da je bil tovariš Tito knv za tolikšno našo zadolžitev v tujini?’ sem jih vprašala.

‘Seveda!’ so v en glas pokimali in dodali: ‘Tito je bil kot naš oče. In oče v družini mora vedeti, kaj počno otroci.’

‘Lepo!’ sem soglašala. ‘Ce irna oče tri ali pet otrok, najbrž res lahko ve. Kako pa je z očetom, ki ima - denimo - dvajset milijonov otrok? Ali res verjamete, da lahko nadzira njihova dejanja? Pozabili ste tudi, da je Tito živel v samoupravnem socializmu ne pa v absolutistični državi. Mu borno zdajle, ko ga ni več, da bi se branil, naprtili odgovornost kar za yse napake, ki so jih zagrešili drugi?’

‘Se bo rodil še kakšen Tito in napravil red?’ Naivno vprašanje starejšega možakarja je obviselo v zraku. Njegovi kolegi so v zadregi molčali in upirali pogled v klopi. Jaz pa sem v odgovor samo prepričljivo odkimala.

Danica je globoko vzdihnila in se zagledala nekam v daljavo.

»Znanec mi je nekaj mesecev pred Titovo smrtjo zaupno povedal, kakšne govorice krožijo po političnih kuloarjih,« sem povzela besedo. »Z gospodarskimi ukrepi je treba počakati do predsednikove smrti. Naj se njegova doba izteče v blagostanju... Kdo je tem funkcionarjem dal pooblastila, da so nam prikrivali resnico? Kakšna družbena samozaščita je to, da do ljudi polzijo polresnice? Ali pa celo laži, kako nam še vedno gre dobro? Kje

je naš čut za resnico, za realnost, za pošten odnos do stvari, sem se nemočno spraševala.«

Sošolka je zamišljena še kar molčala, v meni pa so burile misli O preteklosti. Srečanja z njo niso in ne bi srnela biti nikoli odveč. Ce bi se z njo soočali brez predsodkov, brez hipoteke aktualnih družbenih deviacij, bi za sedanje rodove predstavljala možnost, da se iz nje učimo. Kolikokrat me je motilo, da srno yse vrednote zreducirali na standard, kot da bi človek lahko srečno živel samo od belega kruha. Zame je bilo naravnost ka- tastrofalno, kako smo v ljudeh ustvarjali občutek, da je edini smoter našega bivanja sarno materialno blagostanje. Ker smo ga predimenzionirali, se nam je začel vračati kot boomerang. Mnogi so se obnašali kot razvajeni otroci, niso hoteli zmanjšati ne svojih umetno ustvarjenih potreb ne svojih zahtev. In ker so bile prav te zahteve čedalje bolj vprašljive, so bili pripravljeni postaviti pod vprašaj tudi družbeno ureditev, ki jih je nekoč iz hlapcev spremenila v gospodarje.

»Nisi mi povedala, kam se je pn tvojem poskusu nagnila tehtnica,« sem opomnila Danico.

Segavo je poblisnila z očmi, a se takoj zresnila. »Vem, da se boš strinjala z mano, saj si vseskozi zelo kritična do sedanjosti...«

». . .tudi preteklosti ne prizanašam.«

»Res je. Veliko napak je bilo storjenih. A saj napake so vgrajene v človeško naravo. Marsikdo bi mi očital, če bi naju poslušal, da sem neobjektivna do preteklosti. Toda jaz sem jo ohranila v lepem spominu, ki mi danes pomaga živeti. Verjamem, da tako čutijo tudi mnogi drugi rojaki.«

Prepozno! se mije utrnilo žalostno spoznanje. Poti nazaj ni več. Za sabo smo porušili ne samo mostove, tudi lesene bryi. S slabimi srno hkrati odvrgli yse dobre izkušnje. Na začetku devetdesetih smo bili polni samih sebe. Polni lažnih utvar, da nas čaka bleščeča prihodnost, ker imamo končno svojo državo. Obnašali srno se kot Tanjini razposajeni črički. Kdo nam pa kaj more?

»Ne vem, koliko sta s pokojnim Pavietom sledila polemiki okrog sedeminpetdesete številke Nove revije...«

»Slišala sva zanjo prek javnih medijev, a podrobneje nisva bila seznanjena z očitki avtorjev.«

»Odtlej je minilo že desetletje in več. Program iz revije slovenskih intelektualcev je jasno napovedoval, da stojimo na pra

gu globokih sprememb, ki bodo zarezale v yse pore družbenega sistema. Malo ijudi se je zavedalo, da bije zadnja ura socialistični preobrazbi. Povzela ti bom samo najpomembnejša izhodišča. Kot sekretarka osnovne organizacije sem jih morala razčleniti na partijskem sestanku, zato so mi še vedno v spominu. Sicer pa bi človek ob tako uničujoči kritiki zares težko ostal ravnodušen, čeprav so bile posledice takrat za mnoge še popolna neznanka. Samo poslušaj, česa je nas, komuniste, obtožila takratna avantgarda nacionalistov. ‘Med NOB se je zgodila zloraba slovenskega naroda. . . V krvavem odporu proti okupatorju je partiji uspelo uveljaviti strategijo državljanske vojne.. . NOB ni bila obrambna vojna, marveč napadalna revolucija in bratomorna vojna. Tovarištvo v nasilni revoluciji je bilo ne le nekaj nadčloveškega, temveč najprej nečloveškega; treba je zato razločevati med človečnostjo in partizanščino... Siovenija je že skoraj vojaško okupirana od nacionalne tuje vojske. V marsikaterern Slovencu se budi želja, da bi se Siovenci po osvoboditvi izpod tujih nacij dokončno osamosvojili tudi odnosov do sorodnih narodov... Partija z vztrajnim vzbujanjem sovraštva in sektaštva že zelo dolgo prispeva k temu, da bi jo zasovražili. Sovraštvo do komunistov bi bilo prav tako pogumno za občestvo, kakor katerokoli drugo sovraštvo...«

»O moj bog!« je zgroženo vzkliknila sošolka. »Daleč srno prišli. Zdaj se ničemur več ne čudim. In za vsern tern je takrat stala tudi takozvana mati spraye?«

»Z vsemi štirirni. Za njo pa velik del emigracije v tujini. A veš, draga Danica, kaj je mene najbolj prizadelo v vsej tej zgodbi? Kot komunista in pripadnika te družbe me ni toliko presenetilo in prizadelo dejstvo, da je bilo v Novi revui iznešenih toliko kritičnih obtožb. Sokiralo pa me je spoznanje, da si avtorji drznejo našim otrokom v zameno za ideale, s katerimi smo jih skušali ogreti mi, pod farso boja za demokracijo in humanost ponuditi mržnjo, nespoštovanje dediščine preteklosti, sovraštvo, nacionalno nestrpnost. Kam so vodile takšne opredelitve, kakšne perspektive srno si od njih lahko obetali za naš družbeni razvoj, kako so vplivale na motiviranost mladih, da se vprežejo v voz naporov za boljši jutri, nam povejo tele misli, ki jih je v tistem času objavila osrednja revija za mladino. Svojo zgodovino, ideološko obarvano, imajo samo starejše generacije. Mladi pa nimajo za sabo nič in pred sabo nič, so zapisali.

Danica se je vprašujoče zazrla vame z dvomom v temnih očeh.

»Vem, da težko verjameš temu, kar ti pripovedujem. Omenila sem ti, da me je doletelo z roko seči v drobovje teh težkih obtožb, ker sem v tistem času še opravljala nehvaležno nalogo sekretarke. Naj ti povem, za kaj sem se zavzela na tistem se- stanku? Tem krogom inteligence bi bilo treba dati yse možnosti, da prevzamejo težke in odgovorne družbene zadolžitve. Od hišnih svetov, krajevnih in samoupravnih skupnosti, delavskih svetov, v delegacijah na vseh nivojih. . . Tam naj bi se s programi in delom izkazali in si zaslužili za vsakdanji kruh. Tam naj bi svojo kožo izpostavljali za razreševanje dejanskih problemov, od katerih se nam je vrteb v giavi, toliko jih je bilo in tako težki SO bili...«

Seveda je bil tvoj glas le glas vpijočega v puščavi.«

»Natančno tako. In zato sem kmalu po tistem za vselej pre- dala štafetno palico funkcionarja. Sizifovega dela sem imela čez glavo.«

»Po svoje sem imela kar srečo, da sem se zaradi staršev umaknila na samotno kmetijo,« je s premisiekom zaključila Dani- ca. »Tako mi ni bilo treba od blizu gledati početja tistih, ki so samo filozofirali in drugim solili pamet, zraven pa elegantno rušili yse, kar srno povojne generacije z muko ustvarile. Tu sta odraščali tudi hčerki. Bilo jima je prihranjeno, da bi ju ‘narodnobuditelji’ zastrupijali s svojimi popačenimi idejami.«

Kimala sem z glavo še dolgo potem, ko je prijateijica že utihnila. Razgovor nama ni prinesel olajšanja. Preveč je bilo za yse- lej izgubijenega, midve pa preveč ranjeni v svojem domovinskem ponosu, ki nas je hranil v najtežjih časih.

»Je še kaj upanja za nas?«

Naj prijateljici lažem? Spregledala bi me in jutri bi ji bilo še težje. Ne, Danica, za naše generacije in tiste, ki srno jih spravili na svet, je upanje ugasnilo. Spet bodo živeli kot hiapci Jerneji.

Nisem ji odgovorila. A saj je molk povedal yse.

Matej je nadaljeval zdravljenje v metropoli. Obsevanje in kemoterapija. Nad slednjo sem bila zelo zadržana, vendar flisem ugovarjala. Zanj So odgovornost še naprej prevzeli zdravniki.

Ko sva se prvič znašla na hodniku Onkološkega inštituta, sem zgrožena preletela dolge vrste pacientov v čakalnicah in

šepetaje vprašala moža: »Misliš, da so vsi ti bolniki z rakom?«

Nemo je prikimal in se jim molče pridružil, meni pa je tesnoba

V prsih grozila, da jih bo raznesia. Zdrav duh v zdravem telesu?

Za premnoge rojake samo pravijica za lahko noč!

Z Matejem sva njegovo bolezen zares doživljala zelo različno. Meni je bilo ob vsakem obisku tesno pn srcu, da se dolgo ni- sem mogla znebiti vozla v grlu. Matej pa mi je ravnodušno pripovedoval o svojih doživetjih na oddelku, kjer je vsake toliko zmanjkalo katerega od sotrpinov v sobi. Vse je kazalo, da se celo mlajši od njega niso mogli upreti požrešnim metastazam, ki so se iz hrbtenice, želodca, jeter, črevesja, gria zalezle v druge telesne pore in zagospodarile nič hudega slutečirn organom. Možu 50 metastaze prizanašale, kar je dokazovalo, da sva ukrepala še pravi čas.

Shujšal je skoraj dvajset kUogramov in se kot rnladenič sprehajal po dolgern hodniku. Deloval je nenavadno sproščeno, čilo in vedno židane volje. Na obiske sta prihajala tudi Petrovec in Florjan, se zadrževala na klepetu in mu proti moji volji prinašala priboljške. Matej jih je disciplinirano prevzemal, da ne bi užalil prijateljev, privoščiti pa si jih ni smel, ker je njegovo črevesje takoj protestiralo.

Proti koncu bolnišničnega zdravljenja se je včasih z rešilcem pripeljal domov za vikend, da bi se naužil prostosti in druženja 5 svojci.

Preselila sva se bila že na Planoto, ko naju je nekoč obiskala Tanja in z močjo svojih naravnih sposobnosti preiskala Mateja.

»Lahko se potolažita, Matej nima metastaz!« je zagotovila. Iz odpustne dokumentacije mije nekaj tednov kasneje isto potrdila domača lečeča zdravnica.

Življenje se je počasi vračalo v stare kolesnice. Tako sem se lahko spet posvečala tudi prijateljem, čeprav so med nami zarnirali osebni stiki. A ostali srno zvesti korespondenci. Med vsemi se je najbolj izkazal Florjan. S kritičnimi razmišljanji je redno nastopal v medijih in narna poročal, kaj se dogaja v domačem političnem prostoru, hkrati pa v vednost pošiljal tudi svoje prispevke. Najbrž sva bila zaradi moževe bolezni v središču njegove pozornosti prav rnidva.

Konec marca sem se odpravljala na predstavitev trilogije v Majčev dvorpri Dornžalah. Prevzemali so me neprijetni občutki. Pa ne samo zato, ker sem na Planoti pustila moža samega. V meni

se še ni obrusil grenak priokus po podobnem srečanju v rodnem kraju. Vendar sem se zavedala, da ne smem razočarati svojih bralcev, ki so mi v pismih izražali nadvse dobrodošlo podporo.

Še danes težko verjamem, da iz nabito polne dvorane kljub izjemno živahni razpravi vame ni bil sprožen noben rafal. Agresivni nacionalisti bi bili gotovo razočarani, da so jih rojaki pustili na cedilu.

Posebno so mi segle do srca besede avtorja z Gorenjske, ki jih je na srečanju prebral iz svojih uvodnih misli »Vojna iz ljubezni in Titanikov sindrom, Pogled v čas, ki je narekoval obe knjigi«. Zdele so se mi kar preveč pomernbne za rnojo malenkost...

»Kafka je v enem od svojih pisem takole označil nalogo kn- jige: ‘Ce nas knjiga, ki jo beremo, ne zbudi kakor udarec s pestjo po glavi, zakaj jo potem beremo? Potrebujemo knjige, ki na nas vplivajo kakor nesreča, ki nas zelo boli, kakor smrt nekoga, ki smo ga imeli radi, rajši od sebe, kakor samomor; knjiga mora biti sekira za zamrznjeno morje v nas.’ Namesto take knjige nas je v stvareh, ki so za narod najvažnejše, zapijusnila neštetokrat ‘klonirana’ laž svetovne propagande. Potopila nas je v hujše enoumje od vseh prejšnjih. Znašli smo se sredi sovraštva in vojne. Vendar terna, ki nas objame, ni nikoli popolna. Tudi na Slovenskem smo dobili knjigo, kakršno si je želel Kafka. To je bila trilogija Vojna iz ljubezni. Bila je prva. Bilo pa je tudi kar nekaj člankov in pisem bralcev z enako mislijo. Važnejši izmed mojih so zbrani v knjigi Titanikov sindrom. Titanik je simbol za slepo ‘evforijo’, ki je končala na dnu rnorja...«

Zaradi nenehnih skrbi, ali se bo Matej izviekel iz rakovih pasti, flisem utegnila prebirati časopisov. Zato so bila Florj anova pisma, v katerih naju je obveščal o dogajanju na medijski sceni po srečanju v Majčevem dvoru toliko boij dragocena.

»Opravičujem se za vnovično oglašanje,« je uredništvu osrednj ega dnevnika zapisal Florjan. »Poročilo s predstavitve knjig v Majčevem dvoru prihaja nekako po kapljicah, torej tudi z odzivom ne more biti drugače. Vendar tudi takšno, kot je, ponuja zanimiv izziv za pogovor.

Novinarka je svoj prispevek s srečanja strnila v članku ‘Poraženec ponižuje zmagovalca - Avtorica pravi o Vojni iz ljubezni, da je to knjiga o ljudeh, ki niso hoteli izdati skupne domovine - ZVVS pa meni, da si generali zdaj skušajo olajšati vest za yse tiste, za katere smrt so nesporno krivi’...

‘Kdor pogreša Jugoslavijo, ne ijubi Siovenije,’ beremo v izJayi predsednika ZVVS. - Mislim, da to ne bo držalo. Dveh žena ne moremo imeti, dve domovini pa lahko. Vprašajmo naše izseijence. Malone vsakdo bo to potrdil. Kdor pa nima srca, tudi ene ne more imeti.

‘... poraženec ponižuje zmagovalca...’, nadaijuje predsednik.

- Morda je prezgodaj o tem govoriti, vendar, če je vprašanje že sproženo, poskušajmo to doreči. Zmagovalci niso niti veterani (saj še vedno moledujejo za status), še manj pa ljudstvo. Trenutno so edini zmagovalci politični stremuhi (domači in tuji). Cena za to zmago je strahotna, zlasti za tiste onstran Koipe in Sotle yse do zadnje meje nekdanje Jugoslavije.

‘Tisti, ki so bili na nasprotni strani... pn napadu na Siovenijo, so izdajalci dornovine...’ - Poskusimo si malo ohladiti kn. Monopola na domoljubje ni. Kot reìeno: domovina je ena, lahko sta tudi dve ali pa ni nobene. To je odvisno od srca in vesti. Najhujše izdajstvo je izdaja svoje vesti, izdaja spoznane zablode pa sploh ni izdaja. Lepo se bere: ‘Za ta dejanja jih lahko zavračamo, a jih ne sovražimo, lahko jih razumemo, ne moremo pa jih spoštovati, kajti resnica je nedvoumna’ - Do slednjih dveh stavkov je mogoč zadržek. Spoštovanje gre vsakornur, celo živemu nasprotniku - če ga podcenjujemo, škodimo sarnim sebi. Pn rnrtvem sovražniku pa spoštuj emo njegove neizkoriščene človeške zmogljivosti. - Zal, resnica ni vedno nedvoumna. Ce bi bila, ne bi bili ljudje, bili bi bogovi.

‘Bili so janičarji propadlega komunizma.’ - Jugoslavije si niso izmislili komunisti. Kot praksa je komunizem propadel v določenem delu sveta. Kot ideja pa obstaja vsaj od Kristusa naprej. Kot ideja pa irna še dodatno vrednost v vlogi antiteze, ki omogoča plodnejšo sintezo.

‘... generali.., se niso odzvali klicu domovine...’ - Ce pustirno zanos ob strani in uporabimo le jezik suhih dejstev, je domovina neizmerno več kot oblast. Slednja ni pristojna, ko gre za vprašanje srca, vesti, prepričanja. Odkod sicer znani ‘ugovor vesti’?

‘Mi, ki srno Slovenijo branili, nismo ukazali začetka vojne...’

- Ukazali ga niso vojaški poveijniki na nobeni strani, temveč najvišji politični voditelji.

‘Ce oni niso služili v sovražni voj ski, to pomeni, da srno služili mi...’, pravi generalni sekretar ZVVS. - Tudi če ne upoštevamo datuma mednarodnega priznanja, sta bili obe strani legalni in

legitimni. Teritorialna obramba je nastala s popolnoma drugim namenom, ne pa da se mlati z JLA.

‘Vendarle verno, komu srno služili - temu narodu in tej do- movini’ - To je nesporno, nihčejim tega ne spodbija. Vojak ve- dno in povsod posluša ukaze. Se več - verjame Jim. Za to vero ga noben civiliziran zmagovalec ne kaznuje. Celo pred davnimi tisočletji So veliki zmagovalci znali biti velikodušni.

‘To pa pomeni iskanje plačila od države, ki si jo napadel, kar je gotovo najbolj nemoralno... dejanje,’ sklene svojo izjavo generalni sekretar. Država ne plačuje. Država ustvarjeno le razdeljuje. Upokojencern pa tudi ne razdeljuje, ker imajo svoja sredstva in svojo organizacijo. Ta skrbi za pretok sredstev do uporabnikov, ki so jih soustvarjali. Država irna moč (ali pa si jo vzame) da upokojenski organizaciji pomaga ali pa jo ovira. -

Slovenske države ni nihče napadel. Res pa je, da sta se nastajajoča nacionalna država in še vedno obstoječa ter mednarodno priznana skupna večnacionalna država sprli, pn čemer je delno spregovorilo orožje in so zato bile tudi žrtve. - Na koncu naj spornnim še na dejstvo, da fašizem in nacizern (ki nista prav nič prisegala na človekove pravice) nista spraševala, če ju kdo ljubi ali ne ljubi - v upokojenske pravice nista dregala.«

Ko sern prebrala priloženi članek za dnevnik, mije bilo takoj jasno, da je končal v najbližjern košu uredništva, kajti še vedno močno evforična dežela zaradi »zmage nad okupatorjern« ni bila pripravljena javnosti ponuditi druge plati medalje.

»Predstavitev kar lepo odmeva,« se mije kmalu spet oglasil. »Zal je bilo poročilo v osrednjem dnevniku v dveh delih, ne da bi bili bralci obveščeni, da bo prvernu zapisu sledil še drugi. Nemudoma sem odgovoril na prvega konec marca, kar je bilo tudi objavljeno. Tudi na drugega sem se odzval - prispeyek sem vama poslal - vendar mi po dveh tednih še niso obj avili. Ce je ne- obj avljivo, bi mi to lahko povedali. No, ne morem se pritoževati, do zdaj sem irnel kar srečo, že dolgo ni šlo nič mojega v smeti. Tokrat sern pa morda le preveč dregnil v ‘svete resnice’. Pobuda ni bila moja. Saj se le opredeljujem do javno izrečenih, strašnih in krivičnih očitkov (obtožb). Zalostno bi bilo, če se ne bi smel. Ce bi bil moi sestavek zgoli načelno razglabljanje, potem bi bila objava manj nujna. Ko pa gre za polemiko, ni tako. Obveznost je po mojem mnenju za uredništvo v tem primeru dvojna - da najprej sploh objavijo (javnost ima pravico slišati obe strani zvona) in da to storijo pravočasno. Mislim, da se v javno polemiko

lahko vključi, kdorkoli se hoče. Èe polemiki tega nočejo, potem naj se skrivaj obdelujejo. Se en teden bom počakal, potem bom prosil odgovornega urednika, naj mi pove, na čem sem. Izraze sem zelo izbiral, nikogar flisem žahl.

V zadnji sobotni prilogi se je precej razpisah tudi znani Izolan. Ta čhovek se pogosto oglaša, vendar pa najbrž ne uživa kaj dosti ugleda v svojem kraju. O predstavitvi piše, ne da bi bil trilogijo prebral. Slednje celo poudarja z opravičilom, da ga 10- dnevna vojna ne zanima, zanirna ga vojna na Hrvaškem in v Bosni. Kot da slednji nirnata povezave s prvo!!!

Doyisnik iz Beograda poroča, kako je trilogija odmevala tam doli. Cez dva dneva je ta odmev uporabil za svoj stolpec kolumnist osrednjea dnevnika in te napadeh. Tudi ta čhovek ni vreden tvoje jeze. Ze dolgo ga spremijarn in vidim, kaj počne. Klobuk dol pred njegovo profesionahnostjo, po drugi strani pa je moralni revež. Hoče te osmešiti, češ da si pred davnimi heti razdeljevaha nekaj, česar nisi mogla prodati. Kaj se pa sploh najlaže prodaja? Cenče in pornografija. To kaže stopnjo ozaveščenosti. Ne vem, koliko knjig je napisal, da se lahko norčuje. Tudi če jih je in jih dobro prodal, je to uspeh s plehkobo svoje robe. Kot novinar pa prodaja svoje izdelke v paketu z drugimi - tudi če koga njegov izdelek ne zanima, ga mora kupiti hkrati z drugim, kar ga zanima. Sicer pa upam, da so z napadi naredili dobro reklamo za tvoje in doktorjeve knjige.

To pismo ni prav nič pestro. Vse se vrti okrog iste teme. Matej, upam, da se ti zdravje naglo vrača in da te borno kmalu videli korenjaka...«

Fhorjanove novice, da je prestregel žolčen napad name, ki si ga je privoščil ghavni komentator osrednjega dnevnika, se flisem prav nič razveselila, zato sem o njej molčala kot grob. Tudi Mateju. Kaj bi se lahko sredi zahrbtne bohezni zgodilo, če bi se znašeh v breznu novega stresa, si flisem upaha niti razrnišljati.

Vseskozi sem upala, da bodo svojci in znanci spreghedali pamflet, katerega vsebine še vedno nisern poznala. Nestrpno sem čakala, da mi članek pošlje urednik zahožbe, ki je izdaha trilogijo.

Napad še zdaleč ni bil dobrodošla kritika. Nasprotno! To je bila skrbno pripravhjena totalna diskvalifikacija avtorice. O tern sem se lahko nedvoumno prepričala, ko sem se končno

prebila skozi tekst novinarja, ki sem ga poznala še iz mladin- skih let, ko je bil dijak gimnazije, jaz pa predsednica okrajnega mladinskega vodstva. Zdaj je nadvse vehementno dajal vrednostne sodbe o knjigah in ljudeh, ki jih ni poznal, za nameček pa te sodbe zabehil z vuhgarnostjo, cinizmom, aroganco, kot bi bil Vsemogočni, mi pa pred njim črvi...

»STREZNITEV POD TRIGLAVOM«

Beograjska Politika ekspres je ugotovila, da so Shovenci kn- vi za vojno v nekdanji Jugoslaviji. Ce kdo dvomi, naj prebere knjigo Vojna iz hjubezni, v kateni naj bi avtonica nazkniha od- govonnost Slovenije za nazpad skupne države. Avtonica naj bi novinarju Politike ekspres tudi dejaha, da so za tragično deset- dnevno vojno knivi izključno Slovenci. Po izidu njene knjige, ki je menda uspešnica, naj bi pnišlo do pravcate »streznitve pod Tniglavom«.

Avtorica je zanimiva oseba. Pred davnimi heti je nevija Obala na naslovnici objavila fotognafijo skulptune. Skulptura je bila docela »abstraktna«, sknatka, ni ničesar »pnikazovala«; še najbolj je spominjala na nekakšne tektonske plasti, ki se vnivajo druga v dnugo. Toda kot mije povedal tedanji unednik Obale, je avtonica tnilogije nevijo demonstnativno odpovedala. Fotografija na naslovnici naj bi bila namneč žahla njena čustva ozinoma njen čut za spodobnost.

Avtonica je tonej na skulptuni odknila nekaj, česan ni nihče opazil, bolje nečeno, kar nikomen ne bi padlo na misel. Da v tako abstraktnem hikovnem delu pnepoznaš namig na spolni akt, je potrebna res bujna domišlija - ali pa kan napnej rnisliš na »tisto stvar«. Samo človek s tako bogato domišlijo lahko napiše roman, v katenem vso krivdo za vojno v Jugoslaviji pnipiše Sloveniji. Ne trdim, da srno Slovenci jagenjčki, saj srno verjetno prav med desetdnevno vojno dozoneli kot nacija in monamo pnevzeti svoj del odgovonnosti za zgodovino, toda pnipisati nam nekakšen izvinni greh je, blago nečeno, bolno, penvenzno. Kje je bila avtonica v osemdesetih letih, ko se je yse skupaj začelo z »dogodki« na Kosovu, nadaljevalo pa s protibiroknatsko nevolucijo, plenjenjem slovenskega pnernoženja, oboroževanjem kninskih Srbov in risanjem zemljevidov Velike Srbije? In pisateljica ne verjame mnogim uglednim avtorjern, ki so napisali na stotine anahitičnih knjig o razpadu Jugoslavije, ne da bi odknihi kar koli takega, zavoljo česar bi bila potnebna »stneznitev pod Tniglavom«?

Razne M.V. in drugi odvetniki nekdanjega olivno zelenega oficirskega zbora, je zaključil novinar, ki se je po petdesetih letih preigravanja najboij rigidnih vojaškopolitičnih doktrin odločil bombardirati lastno prebivalstvo, se imenitno vklapljajo V »psihološko izčrpavanje« Siovenije in Siovencev. Ampak kake posebne nevarnosti s te strani ni. Avtorica je pred davnimi leti napisala roman Bili so ijudje (ali s podobnim naslovom), ki 50 ga potem še dolgo brezplačno delili po šolah in mladinskih organizacijah, ker ga pač ni nihče kupil. Zato tudi dvom, da bo njena podtriglavska streznitev ravno presunila Slovence.

Priznam, da sta me v življenju bolj kot ta konstrukt prizadela le še materina smrt in moževa obolelost za rakom. Z muko sem se prebijala od vrstice do vrstice in nemela v sebi nad tolikšno človeško pokvarjenostjo. Sama sem napisala veliko kritičnih člankov v različne medije, pred davnimi leti celo pobrala raz- pisano nagrado za največje število objavljenih prispevkov v Mladini. Vedno sem kritična razmišljanja znala in hotela ločiti od žalitev, podtikanja, obrekovanja... Zato nisem mogla razumeti, da se je nadme spustil boomerang, ki ga flisem sprožila. A zdaj je bil tu in vedela sem, da bom z num morala živeti. Kako se bo to posrečilo Mateju, ko bo izvedel za pamflet, mije bila velika uganka. Odkar sva skienila zakonsko zvezo, je bil hudo občutljiv za moje dostojanstvo in moralno podobo. Z mano vred je pretrpel nešteto krivic, ki so mi jih storili »tovariši« v političnem ringu. Ob vsaki, ki se je skotila v »gadjem gnezdu«, sem bila nemočna. Zato mu o zadnji nisem nameravala spregovoriti nikoli. Toda usoda mi spet ni bila naklonjena...

Ko skušam z razdaije več let napraviti v spominu nekaj reda, predvsem pa povezati vzroke s posledicami, z gotovostjo vem, da se nič ni zgodilo slučajno. Objavijeni, neavtorizirani intervju beograjskega novinarja s skrajno ponesrečenim naslovom Streznitev pod Triglavom, ki ga je za Politiko ekspres izbral sam, nedeljena podpora mariborskega pomožnega škofa na predstavitvah (sam velik humanist ni imel težav z razumevanjem sporočil trilogije) in prijateljev v javnosti, vsestransko velik odmev trilogije, o čemer SO pričala številna pisma in izjemno obiskana srečanja, nenavadna pozornost medijev do romanov predstavnice »invalidne generacije«, yse to je spodbudilo »pravoverne Slovence«, da so mi pridno začeli kopati jamo. Seveda se mi še sanjalo ni, da zvesti domoijubi pripravljajo takšen napad name, s katerim me hočejo spraviti na kolena.

Arhitekti So domovali v metropoli. V njihovi službi so se znašli nekateri mediji, ki so v »demokraciji« zamenjali stran, sicer pa so ostali duhovno prav tako omejeni, kot so bili desetietja nazaj V varni senci prejšnjih mogotcev.

Novinarji imajo v sodobnih družbah v svojih rokah najmočnejše civilno orožje. Kadar ga neodgovorno uporabijajo do šibkejših, ker se počutijo nekakšne bogove, bi morali no- siti posiedice. Te lahko zagotovijo samo sodišča. Zal, so žrtve največkrat nemočne, saj uredništva praviloma ščitijo prav najbolj agresivne sodelavce v zmotnem prepričanju, da si na ta način zagotavljajo množice nekritičnih bralcev in naročnikov. A na dolgi rok je to nevaren met. Zrtvam povzroča nepopravljivo škodo, ki je noben denar ne more odtehtati. S skrivanjem za hrbet prav tako civilno nedoraslim uredništvom in spretnim, brezkompromisnim odvetnikom, sodišča pogosto v nedogled podaljšujejo muke prizadetih. Vse to sem v letih, ki so sledila, skusila na svojih plečih. Zaradi lastnih izkušenj in izkušenj prijateljev, ki sem jim pomagala, ko so se z nenehnimi porazi v brezdušnih dvoranah pravosodja prebijali skozi labirinte muhaste dame s tehtnico, sodiščem nisem zaupala. Vendar sem pristala na nasvete »pravno podkovanih« prijateljev in se s tožbo zatekla v hram pravice. Ce bi vedela, da me čakajo Tantalove muke, tega koraka zagotovo ne bi storila. Kako res je, da se človek uči skozi yse življenje!

Nesreča je bila v tem, da sem v tednih po obj avljenjem pamfletu doživljala največje stiske zaradi moževe nevarne bolezni. In kot nalašč se je mukam pritaknilo še povabilo, naj se pridružim okrogli mizina temo secesije, ki jo je zasnoval ugledni slovenski novinar nacionalke. Priznam, da sem odbila udeležbo z zelo siabimi občutki. Navsezadnje ni šlo le za veliko priznanje. Novinar mije ponujal možnost, da do rojakov prispejo tudi sporočila z nasprotnega brega.

»Iskreno se zahvaljujem za povabilo in če ga odkianjam, imam za to tehtne razloge, saj vas zelo cenim,« sem se telefonično opravičila. »Kar sem želela povedati o tragičnih dogodkih, sem napisala v trilogiji. K temu nimam ničesar dodati. Hkrati se zavedam, da bi bila glede na sestav sodelujočih deležna nizkih udarcev. Sebe poznam in vem, da jim ne bi bila kos.«

Seveda bi lahko še dodala, da sem zaradi moževe bolezni yse prej kot psihično pripravljena stopiti v ring. Vendar tega argumenta flisem uporabila. Novinar me je skušal prepričati, a

flisem spremenila odločitve. Tega nikoli flisem obžalovala. Prav laito bi se zgodilo, da neenakopravni spopad pred ekranom prestreŸe Matej.

Po več mesecih molka sem konÈno napisala odgovor Florjanu, ki se je zadnje Èase oglašal yse redkeje. Ker je zasiedit obračun z mano v medijih, sem odkrito spregovoriLa o duševnih mukah, ki So me pestite. yse drugaće bi bilo, če bi vsaj z zakonskim sopotnikom dehta stiske, a tej vabi se flisem smela prepustiti. Tegobe bi se podeseterile, ker bi imela opravka še z moževo siabo voljo, Od nekdaj je najtežje prenašal moje poraze.

»Kolumnist osrednjega časopisa je reagiral na moj intervju novinarju Politike ekspres, ki je prenapihnil izjave o razmerah v Sloveniji,« sem pojasnila prijatelju. »Ti dobro veš, da sem najbrž zadnja, ki verjamem v kakršnokoli streznitev pod Triglavom. Toliko sposobnosti za realno ocenjevanje razmer še premorem. Seveda bi bilo tepo, če... Preveć sino zagazili v sovražno propagando, da bi tako hitro zmogli splezati na breg medsebojnega spoštljivega odnosa, ki bi nam med drugim zagotavtjal najvišjo stopnjo varnosti. Ker je pogovor z beograjskim novinarjem organiziral založnik trilogije, bi moral poskrbeti, da prispevek dobim v roke pred objavo, Zdaj je, kar je. Po toči nima smisla zvoniti.

Nerada sem se odločila za tožbo. Tako hudih laži in ponižujočih izmišljotin pač ni mogoče mirno požreti. Si zamisliš, kaj se je zgodilo profesorju, ki je s priimkom in imenom omenjen v pamfletu? Tisto dopoldne, ko je prebral sestavek, se je ves prizadet z motorno žago odpravil v svoj sadovnjak obrezovat sad je. Ker je bit zavzet z mučnimi mistimi, predvsem zaradi krivice, ki jo je novinar storil meni, mu je med žaganjem motorka spodrsnita, Tmel je veliko srečo, ker mu je samo opia- zila lice, lahko pa bi se zgodilo nepopravljivo. Dolga brazgotina mu bo najbrž ostala za yse Ÿivljenje.

Srečala sem ga ob tehničnem pregledu najinih vozil, ko je bilo najhujše za njim. In obnemela. Zaupal mi je, v kakšnem stanju je doživel flesrečo, ki biga prav tahko stala tudi življenje. Povedal je, da obrekovalca ne bo tožit, ker za to nima energije, vendar bo meni poslal izjavo, ki bo demantirala novinarjeve trditve. Z žalostjo sem morala ugotoviti, da se boji nekdanjega dijaka, s katerim sta si večkrat »skočila vlase« pn urah filozo— fije.

Tako vidiš, Florjan, to je le ena od prigod pustolovščine, v katero sem se podala. Gotovo ne zadnja, to že lahko trdim. Moj odvetnik je več tednov brezupno poskušal priti do naslova toženca, Uredništvo ga kljub uradni zahtevi ni izdalo. Ne vem, kako se mu je nazadnje le posrečilo, da ga je dobil in končno vložil tožbo. Ne vpraaj, kaj yse se zdaj dogaja z njo! Kot bi se človek skušal dokopati do pravice v kakšni najbolj zaguljeni afriški državici bogu za hrbtom. Obravnav, ki jih sodišče razpiœe vsake kvatre enkrat, se spretno izogibata zdaj toženec zdaj njegov odvetnik. Ogorčena spoznavam, kakšne luknje ima zakonodaja in kako spretno jo izkoriščajo odvetniki, da bi očuvali svoje varovance pred odgovornostjo, Povem ti, da me je sram, ker moram živeti v brezpravni državi, kjer javnosti v brk la¿ejo, kako So človekove pravice v samem vrhu skrbi za državljane. Bale!

Gotovo si v pamfletu zasledil trditev avtorja, da smo med osamosvojitveno vojno dozoreli kot nacija. Sancta semplicitas! To pomeni, da So ljudstva, ki non stop’ vrtijo tomahavk na pragu tretjega tisočletja največje upanje za naœo civilizacijo. Midva oćitno ne sodiva v ta svet!

Prosim te, da pamfieta ne omenjaš v svojih pismih, ker sem ga Mateju prikrila. Vem, da bi ga zelo prizadel in mu ogrozil okrevanje, ki je zaradi značaja bolezni še vedflo »v božjih rokab«...

»V zadnjem času So med vsemi nami malce omrtveli medsebojni odnosi« je ugotavljat tudi Florjan v pismu, kose je leto ¿e iztekalo. »Nimamo se kaj preveÈ hvaliti, pa zato raje molčimo,« pravi najin prijatelj z Gorenjske in dodaja, da ne smemo izgubiti upanja. Kaj pa flam drugega preostane? Shakespeare trdi, da siromaku ne preostane drugo zdravilo kot upanje. Kaj pa srno mi drugega kot siromaki, zlasti tisti, ki se zavedamo, kaj smo v začetku 90-tíh izgubili,

Zdaj se na veliko ubadamo s sukcesijo. Pred osamosvojitvijo se nanjo še spomnili nismo, Nasprotno, bila je ideja - dobro se še spominjam - da jim’ celo lahko nekaj plaÈamo, Èe nam le dovolijo oditi. V Èasu največjega umiranja in vsakršnega trpljenja v srcu Balkana smo se spomnili na sukcesijo, namesto da bi razmišljali otem, kako prispevati k ustavitvi morije in razdejanja. S formalno najvišjega vrha smo bili večkrat opozorjeni, da živimo v neprijaznih Èasili. Kaj smo naredihi zato, da bi bili boli

pijazni? V zapuščinski rapravi, z]ati še, če naledniki živijo S prepiru in če je nelo tekla kn, ne more biti prijaznosti.

Ne bom preveč pretiraval, Èe vprašam, kaj sploh se bo pn nas delilo? Grobove, pogonišča, uničeno gospodarstvo? £epa dosiednost! Krajino in Hrvaško je za vedno zapustilo dvesto tisoč Srbosr. Za eboj so pustili za nekaj deset milijard mark premo¿enja. V mednaroclni javnosti se krepi spoznanje, da je bil stnah in beg krajinkega prebivalstva upnavičen. In na tisoče slovenskih »izbrisanih«, ki srno jih sprernenili v brezdomce? Vs€ ka¿e, da njihovih muk zlepa ne bo konec. Zakaj se, gospod predsednik, v svoji voliki humanosti z vso avtoniteto ne obregne ob etnično ìiščenje na slovenski način? In se ne potrudi, da bi se oprali rnadeža ki nas bo spremljal v pnihodnost?

Kako prav imajo nekateri, ki pogumno opozarjajo, da je v deŸeli’ vet popolnoma ušel iz tirov. Kako bi sier lahko tako brezduœno odvzeli pridobjene pravice dn pokojnine pripadnikom nekdanje armade, ki so imeli od petintnideset do štinideset in vÈ let delovne dobe. V tem času so disiplinirano vplačevali prispevke ki jih lahko primerjamo hraúlnimi vioga ali življenjskim zavarovanjern. Bosanskim varčevalcem naše ban- ke še vedno dolgujejo skoraj tristo inilijonov mark. Pravičnost pa taka!

Da bi bila ironija še večja, zelo zamerirno vsakomur, ki nas še hoče kakorkoli povezovati z Balkanom. Cim pomislimo, da je tam še kaj deliti, pa hočemo biti zraven, Badinter irna prav, ko trdi, da je Jugoslavija razpadla. Organizem lahko razpade, če riajprej umre. Potrudili srno se, da Juga umre. Prvi srno nanjo dvignili sekiro, za nami pa potem œe nekateri drugi. Temu sekanju - torej v odsotnosti političnega sporazuma - seje povsem zakonito upirala, dokler se je še mogla - JLA. To je dolžnost vsake armade. Večlastniške hiše ne more podirati posameznik,

se zgodi Kolizej! Razpad sledi seesiji. Brez slednje gani. Cese kaj razumem na pravo, ubijalca ne Èaka dediščina, temveč kazen...

Države se ne brani in ne ustvarja s pobijanjem lastnih državljanov!

Fred dnevi me je ogorõil Reutersov zapis izjave predsednika države v dnevniku, da je na razdružitev pornislil pred desetimi leti. Nam pa je do zadnjega lagal, da referendum ne pomeni odhoda iz Jugoslavije. Temu ma³emu skromnemu ustvarjalcu zgodovine’ (po Reutersu - kar naj si ga vzamejo in si ga ne-

kam zataknejo!) najbolj zamerim njegove nenehne izjave, da ničesar, kar je delal, ne obžaluje. No, danes obžaluje, ker se ni bolj potrudil da bi bila Siovenija razumljena po republikah nekdanje Jugoslavije. Se je mar potrudil, da Slovenija razume te republike?

Po njegovem najnovejšem prepničanju, ki ga zdaj oznanja predvsem zarotnikom’ na tujem, je bil v Jugoslaviji temeljni spopad med demokracijo in totalitanizmorn. Èlovek bi ga vpraœal, kaj je počel leta in leta kot visok partijski funkcionar

‚ in zaveden humanist’, da seje v državi lahko razrastel totalitarizem?! Užival privilegije in čaSti sistema, ki mu je do zadnjega zvesto služil? yse kaže, da ga je zapekla vest šele s pohodom zahodne demokracije. Zanimivo bi bito slišati, koliko Èasa je že njegov ideal, ki ga je postavil na oltar, potem kn je z njega pomagal zrušiti socializern.

Te dni srno brali da se veleposlanik Jackovich vrača v ZDA. Ob tej prilo¿nosti je ponovil mlačno zahtevo Sloveniji, naj poveča odgovornost do jugovzhoda. To mi najraje preslišimo. Zalostno je da nas na to mora opozarjati edina velesila, ki je

‘ hkrati tudi svetovni ¿andar. In še nekaj: dogajanje v Bosni meče Èudno luč na logiko Daytona. Svet pnisilno tišči skupaj Jugoslavijo v malem’, prej pa je tako veselo pomagal razbijati Jugoslavijo V velikem’,

O svoji trenutni bolezni varna ne bom pripovedoval in vaju moril, Verjetno sta sama opazila, da z menoj ni nekaj v redu, saj sem se zelo motil prl tipkanju. Imam prehlad in hkrati težave

srcem kot še nikdar. Po novem letu bom e moral k zdravniku.« Ob zadnji novici se mije lice zrnračilo. Kako je labko pri‚ jatelj tako aktiven v pisanju in branju, če so se mu nakopičile

zdravstvene stiske?

Novoletni prazniki se še niso dobro poslovili, ko je k morju že priromala nova pošta. Bala sem se, kaj yse so zdravniki odknili pn pregledu Fiorjana. Po svoje sem si ob branju oddabnila, hkrati pa je negotovost, kaj se dogaja z njim, še povečala skrbi.

»Zahvaljujem se za obširno pismo z zanimivimi prilogami. Na Silvestrovo v Kliničnem centru niso mogli končati diagnostike, Nadaljujem po praznikih.

Razumsko popolnoma sprejemam tvoje nasvete, draga ‚ prijateljica, vendar je tukaj še podzavest, ob kateri srno skoraj brez moči. Ko pa je toliko razdražljivih momentov. Ko na primer zaslišim v radiu Srečno mlada Slovenija, takoj uga

snem. Takšno domoljubje se mi gabi. Kje iščemo srečo, ko pa srno drugim prinesli toliko nesreč! Samo na sebe srno mislii. In še mishmo. SebiÈnost je grda, pa naj gre za posarneznika ali skupnost. Danes vsak razunmiško-politični kreten išče alibi za svojo impotenco V grehih komunizma! je zapisal znan novinar. Na dan prihaja, kako So 5i politiki in njihovi podrepniki pomagali v dneh osamosvajanja. Z lažnii. Iz te častitljive veœćine le med spopadi v »de¿eli« naredil doktorat minister za informiranje, ki mu bodo med trojico najbolj zaslužnih osatnosvojiteljev zagotovo postavili najvišji spomenik. Njegove la¿i »s fronte« So bile tako prefinjene, da jih večina rojakov sploh ni dešifrirala.

Dipbrnati evropskih držav so v tistih dneh, ko srno se med seboj ravsali, svarili, opozarjali, pozivali k treznosti. Naši pa so v medijih objavljali prav nasprotno in jih spravljali v obup. Kdo bi torej moral sesti na brzec za Haag? Kdo je koga zares izdal? O tem sva se davno tega pogovarjala na tvoji čudoviti Planoti..,

Strinjam se s tvojim mnenjem glede optimizma najinega prijatelja z Gorenjske. Seveda ima svoj prav. To blodno stanje kljub vsej potuhi sveta, ne more obstati. Žal pa mi spremembe verjetno ne homo doćakali.

O zapisib, vrženih v koœ, ni nič novega. Tudi v prejœnjih letih ni rnanjkalo odkritih izjav. List so obrnili pn osrednjeni dnevniku. Torej se ni menj razvezal jezik, te oni so zgostili sito,

V gradivu tvojih intervjujev sem zapazil vprašanje, zakaj si bila za osamosvojitev. Dilerne okrog tega si dobro obdelala v prví knjígi trilogije. Ne trdi brez razloga dr. Ilešič, ko pravi:

Bojim se ljudstva, ki na referendumih odtoča brez argumentov in ga je zelo lahko zmanipulirati.’ Velikim manipulatorjern je referendum priljubljeno orodje - yse kar hoćejo, dose¿ejo, in še kritje imajo.

Te dni se mije oglasila prijateljica, publicistka s Primorske. Med drugim piše: ‘Bolj malo se oglašate, ali pa te takrat, ko jaz spregledam. Vtis imam, da sva se oba malce upehaa ali pa se baviva z bolj osrečujočimi zadevami kot je dnevna politika. Se- veda sem ji pojasnil, za kaj gre. Daleč od tega, da se mine da. Ce se me odkrito opozarja, da nirnam več svobode besede, kar yse tiči za citati novega zakona, potem So moje možnosti malone na ničli. To velja zlasti za tematiko, ki se ji jaz posvečam.

V tekstu imaš lepo misel, ki velja tudi za mene. Tudi v menj So dogodki zadnjih let pustili neozdravljivo pekoćo rano na duši, ki jobom odnesel v grob.

Nedavne volitve - Mislim, da ne znam sovraŸiti, ali bolje - zelo strah me je sovraštva. Vendar zavest, da bom še najmanj pet let moral gledati to faco vsak dan v časopisih in na Tv, me spravlja v obup. In to naj bi bit obraz človeka, ki se ima za sim- bol prijaznosti in humanizma! Besedi, ki sta mu nenehno na jeziku

ObhajaLe so me zle rnisli, da se za vselej poslavlja õlovek, ki ni imel dlake na jeziku. To So dajati slutiti Èedalje ostrejši toni na račun morate vodilnih politikov. Florjan bo do poslednjega diha ostal iskren prijatelj vseh narodov na Balkanu. V grob odhaja z veliko rano na srcu. Nekdanja skupna domovina je izgubljena, potopljena v kn in solze vojnih viher.

Sodna farsa in z njo tortura sta se nadaljevali. Kaplja Èez rob je bito odkritje, da je Matej nepričakovano priœel na sled rnojirn težavam z javnostjo. Lepega dne seje ves zamišljen vrnil iz gostilne in položil predme članek neznanega novinarja, ki se je razpisat ° zadnji obravnavi na domačem sodišču. Kot v posmeh je vame strmel napis: »Krivde ni dokazala,..«

Šok je bil popolen in tega ni bito več mogoče skriti. Na prispevek, v katerem 5° bile natančno ponovljene yse glavne laži iz pamfleta, je mo¿a opozoril znanec. Od prvega trenutka ni sem verjela, da je sramotilni tekst prišel resnično izpod peresa citiranega novinarja. Kot uslužbenec časnika je samo posodil priimek. Za njim je stal moj nasprotnik v sodnern procesu, vseh časnikarskih fint v »demokraciji« vešči kotumnist, ki po več letih tavanja po sodnih hodnikih ni zmogel izreći besedice:

Oprosti!

Preveč je bolelo ponovno pljuvanje po moji osebnosti in občutek, da je tokrat ranjen tudi Matej. Zelo te¿ko se vdam, kadar vem, da je resnica na moji strani. In da pokvarjenci delajo posilstvo nad mano, Vloga uredništva v tej umazani, pritlehni gonji je bila na dlani. Ker je yse kazalo, da je PRAW- CA dokončno zadrlesnila vSa vrata in jih zaklenila z devetimi ključi, Sem se odloćita, da se obrnem na odgovornega urednika, ki je bil za moje duševne tegobe vsaj toliko knv kot njegov »slu ga.«

Ko sem najbolj na tteh, mi oćitna krivica neverjetno napolni bateríje. Nemoč se spremeni v jezo in srd. Sto hudiÈev, ne pustim, da hodite po menil mije spet od2vanjalo v možganih, dokler ni bil protest proti »rodoljubom« nared. In odposian!

Mateju seveda tudi tokrat flisem zaupala, v kaj se spuščam. Ved1ase, kaj bi siedilo, Æebi rakri1 Ne mešaj.k Toda morala sem ukrepati, Ès sem se hotela rešiti že kar neznosnega bremena.

Najbr ne b bilo preveÈ modro olče sprejeti poročila no»marja L. O obraunavi na tukajánjem sodišču proti vašemu kolumnistu, Èepi-av je takšnole »yavno Jranje umazanega penZa« neprodktivno početje. Ker je vaš časnk vesoljni Sloveniji že drugič razglasil moje »nagtavne grehe«, pa res začenjam ver- jeti, kar ste, g.kolzzmnist, menda izjavili najinemu skupnemu znancu, vašemu nekdanjemu prof esorju: Da so vom pred Zeti v »hiši« dali noZogo, naj »roztgate trilogijo Vojna iz Ijubezni, Z avtorico »red, kajpak, tako ste svoje šefe razumeli!

Ni kaj, takrat ste za razmere razvpite demokracije, ki baje vlada pn nas, nalogo imenitno opravili! Poznam kar ćedno število novinarjev, ki bi pod tak prispevek, i¿ katerega naravnost štrlijo kršitve noninarskega kodeksu in ustauno zagotov³jenih človekovih pravic. ne dali svojega podpisa. Tudi » imenu Ijubezni do domovine in svojega naroda ne. Ker spoštujejo druge in sebe. Tako uiVate nesporni pnivilegij, da ste se edini od rojakov lotili romanov in mene »z nizkimi udarcicc. To ni bila kritiéna ocena, kar bi bilo nekaj povsem razumijivega, ampak pogrom proti »srboftlskemu« avtorju, ki si je di-enži vreči senco na slovensko varianto secesije. No, rečeno resnici na Ljubo, bi k Vom ob bok postavila novinarko z mariborskega konca, ki se je tnilogije lotila letos kar s pestmi« in ob pomembni obetnici končno priborjene »svobode« na ta naÈin dala hva³evreden prispevek k celovitosti pregieda osamosvojitvene literature in kvaziliterate.

yse/i teh brc in udarcev na raćun trilogije menj ni težko prenesti, saj sem nanje nać unala že med pisanjem. Navsezadnje tma vsak pravico do ³astne presoje ciugodkov okoli njega, pni čemer se pač rovna v skladu s svojimi sposobnostmi in vrednotami, ki so mu živl jenjsko vodilo. Nekaj drugego pa je, g.ko.lumnist, kar ste stonu vi. Pniznam, da me, kar se domiš³ije tiče, nesete na celi črti. Kot kakšen zadrt udbovec skrajno nemarno brskate po moji preteklosti in vlečete na dan kup bedastih nesmislov, ki pa imajo zelo natanìen cilj diskvauifidnati avtonico kot pisca, Èioveka in žensko! Namen posvečuje sredstva, ali ne? Povrh vsega za svoje nenačeino in nestrokovno poÈetje brezobzirno zlorabi jajc še jme svojega nekdanjega prof esorja, ki ni ne knv

ne dolžan, da se je našel v tej godiji. Pni svoji/i podtikonjih ne tudi na zadnji obravnavi še kar vztrajali, ćeprav imate v sodnem gradivu njegove izjave, ki Vas demantirajo. A komu mar, če vsa vaša pisarija nima zveze Z resnico?! Pomembno je, da ne se patn¿otsko ikašljaii in me potunka³i V gnoj. Strpnost do drugače ‚nisiečih očitno ni vaša odliku (da imute teŸave z resnicoljubnostjo in občutkom odgovornosti do poklica ki ga opravijate, je vsaj menj kristalno jasno!), sicer si niti v misii/i ne bi smeli dovoliti, da prek svojega odvetnika kot dokaz lastne nedoižnosti predio¿ite sodnici tniiogijo in moje interjuje. Ujeli ste se v grdo past, g. kolumnist! Stovenije javno opozarjate na mojo »politično perverznostvc! Komposte založili toliko opevano svobodo misIi in govora? Sebi si jo pnivoščite prek zakonsko dovol jenih meja, menj pa je ne priznate. Pravzaprav sem Vom po svoje hvaležna, ker mi tako v praksi omogočate testiranje domačih stebrov »demokracijc«. Prav nič ne verjamem pravljicam o zavidijivi grčavosti njenih poganjkov na SOnčfli StrOni Alp! Èe vam seže do srca, ali ne, še enkrat pribijam: Satanizinanje srbskega naroda in JLA Sose najbolj veselili (in ga dudobra izkoni stili za svoje interese!) »psi vojne« v vseh sredinah na Balkanu.

Saj res, zakaj ne napiJete pamfleta na račun naši/i gospodarstvenikov, ki pletejo vezi s srbskimi? Ker se zavedute, da nam lohko »umazani, pnimitivni, malopnidni Balkan« pride Je kako prav kot nenasitno tržišče za naše izdeike in storitve. Vedno nam je pniœci prav, kosmo bili kot narod ogroženi, ali ne? Vem, da ne boste nikoli razumeli, zakuj sem se v nekatenih intervjujih progiasila za državljana sveta, ki mu je domovina ta Planet. Hotela sem se za vselej distancirati od agresi»nega nacionalizma, ki narodom prinaša samo nesreče in zlo.

Sicer pa, gospod ko³umnist, zakaj Ste prepriÈani, da ste bo³j »pravover-ni« Siovenec kot jaz? Svojo pripadnost temu narodu sem dokazovalo v časih in ob dogodkih, pni kuten/i je človek tvegal gl000. V letih 1941/42 sem v družina/i, ki so simpatizirule s partizani, imela kot devetletna smrkija nurodnu zavedne govone, ki so pozivali k uporu proti fašizmu (priče v Hotešku še ¿ivijo). Med vojno sem preva¿ala hrano za partizane in rarLjenCe. Kot komondir pionirskega odreda sem osnovala in vodila prvo slovensko šoto v naši Vasi (medaija zas³ug za narad mi tonej ni bila poklonjena), onganizirala mitinge z nastopi mla di/i.., V petdesetih lctih sem po strehah hiš in balkonih v Po-

stojni in II. Bistrici kot mladinska aktivistka nastopila proti grožnjam italijanskik iredentistov, ki se jim je kolcalo po Fn- morski. Za mano je obsežno publicistično delo, pn katerem sem vedno in povsod zastavijala besedo proti kakršnemukoli nasilju, za pravice delavca, éloveka in dnžavljana. Ce bi neobremenjeno prebrati Vojno iz ljubezni, bi zlahka ugotovili, da sem tudi v tek romanih ostala zvesta tej svoji naravnanosti. In daje ni nane kovala moja »boIna in izprijena domišlija«, ampak pričevanja ljudi »z onstran mavnice«. Zato se zaman trudite, da bi zmanjšali njeno verodostujnost. Èe bi ob usodnih dogodkik imela kot drž avljanka Slovenije kaj besede, bi si vzela čas za civilizirano razdružttev, da ne bi ugasnilo niti eno življenje in da ne bi bil razrušen cn sam dom. Utopija, boste reku, mi vendar nismo imeli izbire! S takšno utopijo vsaj lahko Ÿivim, saj me krivda za storjeno ne obremenjuje. Ker srno, žal, tudi Siovenci pomagali zaviti Balkan v črnino, sem letošnje (in bom vga pnihodnja praznovanja osamosvojitve) pričakala »mrtva, hl ud na«.

In tako vam je, g.kolumnist sodišče vsaj na tej stopnji dalo prav. Mimogrede sem ujela, kako ste ob odhodit iz poslopja sodišča na stopnišču vzhičeno čestitali svojemu odvetniku, češ da je od sile. Glede na potek obravnave je bil tak razpiet pričakovan. Nobenik žalitev ni bilo, nobenih nepreverj enih žaljiviji namigovanj, nobenih psihičnih stresov za prizadeto! Torej si yse to kot tožeča stranka samo umišljam. Zanimivo, da pni identificiranju Ÿaljitev bralka B.S. iz Ljubljane ni imela težav. 1997. je nameravala poslati vašemu uredništvu oster odgovor, a si je premis³ila in članek poslala menj. Citiram: »... Opnostite, gospod novinar! Namesto, da bi resno polemizinali o knivdi za vojno v Sioveniji in Jugoslaviji - o vsebini knjig Vojna iz ljubezni - ste se blago rečeno bolno, perverzno spravili nad osebnost avtonice, ki misii drugaće kot vi. Ubrali ste najbolj pnitlehno pot člankopisca. FniseŸem, da bi lahko oporekala vsakemu stavku vašega pnispevka ne s frazami, ampak Z dejstvi, katerih obilico Sem tekom sed mik let prebrala v vašem in mojem časopisu...«

»Pravica do svobodnega izratanja ni absolutna« je zapisala neka neznana bralka v komentarju ° odločitvi Višjega sodišča v prid vod je skupin« totilcev.

Ce srno pred zakonom vsi enaki, potem bi citirano naćelo moralo veljati tudi za toženca. Z odvetnikom že pet let dopol njujeva tožbo zdaj cnemu zdaj drugemu sodišču osebno pisa-

nim dolge obrazložitve, ki niko gar ne prepničajo, kaj šele ganejo. Mene lovijo na formalnostik, medtem pase tož enec spretno spreminja V »žrtev«.

Bi vi, g.novinar L., pristali na poravnavo, Èe v petih letik iz ust vašega kolege ne bi slišali niti besedice obŸalovanja in opravičila potem, ko Vas je do skrajnosti ponižal? In nikar ne bod ite zgroženi nad zahtevano vsoto odškodnine (določil jo je moj pooblašćenec sam in bi seji v drugačnih okolišÈinah zlahka odrekla!), saj ugled in osebno dostojanstvo nimata cena

»Moj protest, ki ga izraŸam V priloženern prispevku,« sem pripisala uredniku, »te već kot upravičen. Njegovo usodo prepuščam vaši vesti. Ce ga ne boste objavili v primerni ob’iki in na ustreznem mestu, bo zame samo dokaz več, da mediji ščitite svoje novinarje tudi takrat, ko tega ne zasiuŸijo, in bi morali prevzeti odgovornost za svoje ‘izdelke’.«

Protest uredništvu osrednjega časnika je doživel enako usodo kot pred leti Matejev, ko seje z bolniške posteije upri ¿aiji— Vernu obravnavanju preteklosti. Urednik in »kompanija« se je požvižgala nanju in tako potrïila, da Rima vesti. Jaz pač flisem bila pomembna državna tožiLka, ki so ji za mnogo manjše žalitve namenili soliden prostor. In znatno viœjo odškodnino. Tako sem ponovno na svoji ko¿i občutila, kako srno v »moji demokratični deželi« pred zakonom vsi enaki.

Najbrž sern tokrat dokončno opravila z iluzijo, da born Vendane našla pravico na sodišču. Tam uspevajo samo suhoparni pravni argumenti, za človeške se zmenijo le redki. Za večino so to prazne marnje. Zato imajo tako veljavo odvetniki. Brez njih preprosto ne gre. Ce si navaden državljan domišlja, da mu lahko ugovor ali tužbo spiše razgiedan sosed, ga bodo ljudje v svečanih sodnijskih togah kmalu postaviLi na trdna tla. Èlovek božji, to vendar ne gre! Od česa bodo pa živeli odvetniki! Od Èesa bodo živeti tisoći pravdajočih se reve¿ev, nikogar ne skrbi. Naj prodajo njive, vinograde, sadovnjake in dntge nepremičnine! Potem naj pnidejo z gotovino naokrog k vedno deŸurnim odvetnikom.

O tem, kako izgleda takšno demokratično pravosodje z ad-. vokaturo vred, bi vedela veliko povedati moja prijateijica Alma

Krasa, ki so V skoraj dvajsetletnern pravdanju za polovico premo¿enja po Iočitvi sodniki in odvetniki izpili kn z zdnavjem vred. Ker je v nekem obdobju kazalo, da so sodniki v Brusiju bolj občutljivi za tegobe evropskih državljanov, sva potrkali

tudi na njihova vrata. Prví odgovor je bil nadvse spodbuden. Malenkostno dopolnjeno vlogo sva jadrno vrnih evropskemu sodišču. Alma se je že veselila, da ji bo nova država morala plačati, ker se tako nemarno poigrava z njo. Sama sem bila na tihem bolj skeptična. In Èez dolgo Èasa je priromal dopis, da prizadeta stranka ni izkoristita vseh možnosti »v domačih logih«, zato spis vračajo. »Eh, draga moja, slišati bo grdo, kar bom zdajle rekta«, sem komentirala poraz, »toda prej boš našla svoj prostor na najbližjem pokopališču kot prignala pravdo do tja, kamor vrh sodniki zahtevajo. Si zamisliš, kdaj boš prisopihala do ustavnega sodišÈa?! In koliko Èasa bodo tam mečkali z obravnavo tako nepomembne zadeve, kot je pravica neke Kraševke do polovice posestva? Ce sploh ne upoštevaš, koliko denarja in znoja ti je poŸrto, da si napeljala vodo v hiœo, očistila zaraščene parcele, jih oplemenitila s trtami, zorala ledine za nove njive...?!«

Alma me je molče poslušata in zgubljeno zrla predse, kot da ni veÈ pn zdravi pameti. Sicer pa — kdo bi se Èudil, Èe bi se ji po vseh teh pnigodah skotalila v prvi razor?

Leto dni je bilo torej izgubljenih, toliko Èasa so naju bruseljski pravičneži vlekli za nos in nama zbujali goljufive upe. Kadar me je krotovičila slaba volja zaradi lastnih sodnih pre. kucij v domovanju Pravice, sem se sponmila krutih izkušenj prijateljice, s katerimi se moje vsemu naykljub le niso dale primerjati. Zato sem se vedno potolažila. Se zlasti potem, ko So sodni in odvetniški »mački« dali piko na i tej groteskni paradi pravićnosti.

Zadnja sodba, s katero So pobrali yse do poslednjega kraškega kamna na posestvu, namreć nikoli ni priMa do Alme. Tako se, reva, ni mogla niti pritoŸiti, za kar jez utajitvijo sodbe poskrbel sam odvetnik. Za nameček si je privošÈil še gro¿njo s takojšnjo deložacijo, Èe mu ne primakne dodatnega cvenka. In Alma je znova plačala. Pa ne mato! Pomagala sem ji poiskati novega advokata, nato sva zaman pisanili na yse Èastitljive republiœke naslove, da bi ženska pništa do sodbe, s katero So jo razdedinili. Hiœo so z vsemi parcelami, na katenih si je Alma skrivila noge in hrbet, na podlagi oporoke, sklenjene na sodišču (tudi tega dokumenta Alma ni videla, dokler ni njen bivši mož odpotoval v večnost), poklonili dolgotetni zvesti pnijateljici pokojnika , Ker je zadnje življenjsko obdobje preživel v domovih za starejše, je imela še to srečo, da z njim ni bilo »nobenega

dela«. Alma pa je v dobri veri z garanjem nenebrio dodajala vrednost skromnemu posestvu. In se nazadnje »za spodobno rento«, ki bi ji olajšala starost, obrisala pod nosom.

Sicer epiloga sodniki in odvetniki do tega trenutka še niso spisali. Fa me res zanima, kakšen bo Iskreno upam, da bodo Almin brbet in kolena zdržali; da je ne bo prej k sebi poklical Stvarnik in tako odreœil posvetnih muk. No, sv.Peter zagotovo ne pozna vseh pravníœkih fint demokracije, zato pa je obdarjen z zdravo kmečko pametjo in bo Almo spustil skozi rajska vrata. Ce kdo, si ona zaslu¿i miru in poćitka na rajskih poljanah...

Po dokazani farsi z inkriminiranim Èasnikom so mi po vseh šivih popuščali živci. Æaša je prekipela Èez rob, ko je časopis kljub protestu kar dvakrat objavil kako tožnica »ni uspela dokazati krivde«. V prispevkih so ponoviti yse žalitve iz pamfleta, da bi se »slovenceljni« spomnili grehov avtorice izdaje narodo— vih interesov. V tej neenakopravni bitki sem se morala zanesti predvsem nase, kajti mojemu sicer skrbnemu odvetniku 50 Sev predalih kopičili spisi vseh mogočih nesrečnežev, ki jih je prizadela takšna ali drugačna »dobrodat pravne« države.

Po trdovratnem molku uredništva sem bila na psu z idejami, kako naj se ubranim organiziranih pritiskov novinarjev, ki so si spletli gnezdo v hudo pristranskem Èasniku.

Da se je jezićek na tehtnici vendarle prevesil v moj prid, je imel veLiko zaslug nekdanji ustavni sodnik in prostovoljni »odvetnik izbrisanih«. Ceprav sev oceni zgodovinskosti osarnosvojitve in nujnosti odcepitve nisva v celoti ujela, sem ga spoštovala in cenila kot človeka, k mu je bil bo za pravico sodržavljanov pisan na ko¿o in vsaj toliko svet kot meni. In kar je bilo najpomembneje - za vabljivo strankarsko godbo sínen je bil prav tako gluh. Tega ne bi mogla trditi za lep del njegovih kolegov, ki so se brez teŸav pnilagajali času in razmeram. Kitili Sose kot device z nedolžnostjo, pod plaščem neodvisnosti pa pristajali na gnile kompromise.

Pnijateij je za svoje sodržavljane, ki So se zvijali v pnimežu dokazovanja krivic - tako kot sama v najboljših letih - »neodgovorno« zapravljal zdravje in pozabljal, da mora navsezadnje človek vendarle imeti rad tudi sebe, če hoće preživeti brez infarkta v tem zveri¿enem svetu, da bi labko služil ljudem v sti ski.

Koje kazalo, da sov maratonskem pravdanju odpovedali vsi argumenti pravičnosti, sem ga v hudi stiskl prosila za pomoč. Ni mije odrekel. Pristojnemu sodišču, kije tedaj imelo V rokah odločitev, je poslal obsežno pravno mnenje.

Z velikim zadoščenjem sem brala tekst, v katerem je moj »neuradni« zagovornik nalil čistega vina »nedoraslim«, determiniranim »služabnikom pravice«. Bravo! Končno nekdo, ki si upa reči bobu bob tudi takrat, ko gre za »svete krave«. Duša se mije takoj ohladila na normalno temperaturo.

»Kot pravnik že daij časa opažam zelo problematično prakso sodiœč,« je zapisal v svojem mnenju, »ki pod pritiskom neštetih agresivnih in brezobzirnih odvetnikov civilne pravde za odškodnino za duševne bolečine izgubljajo svoj temeljni za— konski smisel in se iz sredstva za pridobitev pravne satisfakcije za pretrpljene duševne bolećine spreminjajo pravzaprav v obnavljanje in poglabljanje ¿e pretrpljenih in v povzročanje še novih duševnih bolečin... Kdor trdi, da je zaradi nekega dejanja pretrpel duševne bolećine, mora pred sodiščem dokazati oboje, toženčevo dejanje in svoje pretrpljene duševne bolečine. Toda v primeru razžalitev potisku, še zlasti tako očitnih in grobih kot v tern primeru, po mojem trdnem prepričanju pravzaprav sploh nikakršno dodatno dokazovanje, da je prizadeti z objavo teh žalitev pretrpel duševne bolečine, ne bi smelo biti potrebno. Notornih dejstev ter sodišču iz živtjenjske izkušnje znanih dejstev namreć sploh ni treba dokazovati... Za nastanek odškodninske odgovornosti za resno, hudo razžalitev človeka pred širšim krogom ljudi zadošča že samo dejanje razžalitve - ne glede na to, ali je prizadeti po znaćaju trd ali mehak Ètovek, zelo ali manj občutljiv, ati je njegov zakonski drug trenutno hudo boLan ali ne... Stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje lahko vplivajo le na višino odškodnine, ne pa na samo odškodninsko odgovornost...

Kar zadeva težo in naćin razžalitve inislim, da je toženčeva metoda, ko nekoga, s katerim se politično ne strinja, skuša primitivno diskreditirati na povsem drugem terenu (namigovanja na odnos pisateljice do spolnosti.j, tako zavržna da bi bilo to pn presoji te¿e civilnega delikta in višine odškodnine treba še posebej upoštevati. Enako velja za »neopazno«, azavestnopodtikanje neresničnih trditev v stavke, ki naj tožnico prikaŸejo bralstvu v negativni luÈi - inislim na stavek, da je avtorica trilogije odvetnica oficirskega zbora, ki seje odloćil bombardirati tastno

prebivalstvo. Na take laži sem še posebej občutljiv, ker sem tudi sam v postopkih zastopal od naših oblasti grobo œikanirane nekdanje oficirje JLA, ki so ravno nasprotno - z osebnim tveganjem preprečili izvedbo takih in podobnih zločinskih ukazov. Slovenija pa jih, namesto da bi jim zato data priznanje, celo šikanira z nezakonitim odrekanjem penzij, državljanstva, stanovanj, stalnega bivališča itd. Avtorica v svoji knjigi, ki je novinar ali res sploh ni prebral ali pa mu je njegova znana pristranskost v teh zadevah zameglila pogled in »izkrivila« optiko, ne prikazuje v pozitivni luči zločinskih ukazov, ampak prav tiste, ki Sose jim uprli in So ravnali kot moralni ljudje. široko bralstvo dnevnika seveda od svojega kolumnista opijuvane knjige večinoma ni bralo - in mnogi go mu gotovo verjeli, da je knjiga avtorice res taka, kot jo on prikazuje (osrednji dnevnik niti njenega odgovora ni hotel objaviti). Zato je tudi odgovornost komentatorja za žalitev avtorja z neresničnimi trditvami toliko veÈja...

Èe se mu je s pomočjo spretnih odvetnikov in poćasnib sodišč v primeru avtorice trilogije uspelo izogniti kazenski odgovornosti, upam, da se mu sedaj ne bo uspelo izogniti še civilni odgovornosti,« je zaključil avtor.

Takšni moralni in pravni avtoriteti v pravosodnem cehu je bilo težko oporekati in se narediti Francoza. Bolj kot odškodnina, ki seveda niti približno ni mogla odtehtati moralne škode in posledic psihičnega trpljenja ¿rtve, je zame pomenila izjava to¿enca, da mu je žal, ker se je pustil speijati na ted odgovornim urednikom, ki So mu »ukazati, naj obraćuna z mano«. Sicer pa izjava, dat jo je profesorju, na katerega seje skliceval v svojem pamfletu, vsaj zame seveda ni bila nobeno odkritje. Od prvega trenutka mije bilo jasno, da So me »vzeti na muho«, ker sredi vsesptošne evforije zaradi »končne osvoboditve izpod srbskega škornja« nisem trobila v isti rog. Mediji lahko sieherni dan mojega življenja spesnijo nov pamflet, rezultat bo vedno isti. Pred človeka nevrednim čustvom - sovraštvom - sem na srečo imuna! Snìno upam, da se bo to posrečilo tudi vsem mojim potomcem. Da jim sedenje za zapečkom lastne države nikoli ne bo pomenilo izpolnitve tisočerih sanj...

Moj nesrečni prijatelj Florjan ni doćakal sodnega epiloga na pamflet »Streznitev pod Tniglavom«. Preprićana sem, da bi ga bil iskreno vesel. Èe jo je inkriminiranemu novinarju zaradi spretnih manevrov njegovega odvetnika, ki je v svoji praksi pnipnavljen iti tudi »prek trupel« uspelo odnesti v kazenskem

postopku, se zgodba ni ponovila V odškodninski tožbi. Moral je krepko seči v žep. Uredništvo osrednjega dnevnika pa je seveda v svoji »demokratični tenkočutnosti« pozabilo objaviti epilog markantnega pravdanja, ki bo za vedno krasilo njegovo časnikarsko kroniko.

Strumno po poteh zahoda

Večstrankarski sistem se je v moji de¿eti naravnost razevetel, ob njem pa sose razbohotile zdrahe in intrige »predstavnikov ljudstva«. Vsak dan mi s trditvijo, da sem šele zdaj resnično zaživela v čistokrvni demokraciji, operejo možgane. Jaz pa se skupaj z boljœo polovico ne vidim ven iz te strankarske godtje, ki je še najboij podobna popolni anarhiji. Oligarhi, poslovrieži in politiki mojo deželo pehajo v kaos.

yse fronte so spet odprte, na njih pa tečejo krvave bitke za laično državo, za pravice hlapcev Jernejev, za pravico do ateizma in drugačnosti, za pravico do večumja,..

Z oltarja padajo v tajkunsko blato osamosvojiteljske ikone, ki so si z veliko zajemalko prisvajale največje zasluge, da srno se končno »osvobodili komunističnega režima«, ko srno Jugoslaviji pokazali hrbet za yse večne čase.

Odsotno poslušam moža, ki globoko razoÈaran toži: »SodeJoval sem v zgodovini, nato sem se učil kot oficir iste zgodovine. Zdaj paso se vsi posrali nanjo. Televizijci pridno vlečejo iz bunkerja’ spotakljive filmske produkte, ki odkrivajo ‘vso resnico’. Film o eni zadnjih, s katerim nas nameravajo osrećiti, je nocoj na programu. Ne bom ga gtedal! Kaj morem jaz? Jaz sem jim zgradil socializem!«

In vedno znova ponavlja: »Popolo bue! Èlovek vidi jarem in tistega kateri ga bo uklenil. Pa vseeno tišči v jarem! Komunizem jev srcih in glavah, ali pa gani! Si slišala italijanskega novinarja na lokalni TV ORION? Ni ga bilo ne sram ne strah priznati: Komunizem je bil veliko upanje mnogih ljudi! Stavek je celo ponovil. Ce bi volitve kaj spremenile, bi jih prepovedali! Pa reci, da Bernard Shaw ni bil daljnoviden: Dober politik skrbi, da imajo ljudje potne želodce in prazne glave... Ja, ja, ljudje so brezupen primer! Presneto res je, da množíce potrebujejo zlato tele, kar zelo dobro vedo vsi uspeœni poLitiki. Medtem koso nam prodajali demokracijo, so nas slekli in sezuti, pa še med seboj

sprli. V prvi predvolilni kampanji, ko So premeteno ustotičili nov dru¿beni red, So soglasno krićali: Stirje milijoni pridnih rok! Zdaj pa imamo dva milijona lačnih ust. In take sosede za prijatelje, da spLoh ne potrebujemo sovražnikov.

Kadar pa se jaz »razpištolim«, ker imam vsega poln »kufer<’, poto¿i z zvrhano mero resnične zaskrbljenosti: »Ti ne verjameš nikomur več «

Tokrat trinasto molčim in ihtavo razmišljam, Nobenemu bivših jugoslovanskih politikov, ki So pognali korenine V socializmu, ga preživeli, se ognili lustraciji desnice, od nekdanjega osamosvojitvenega blišča ni ostalo ničesar. Samo duhovna beda. Poslanci »zgodovinskega parLarnenta« ne vedo, kam bi s tolikšnimi materialnirni privilegiji, delavci pa obraćajo tiste bedne evre plaće ali socialne podpore in ne vedo, kako bi čar- ali, da bi prežívili družino. Tovarna razočaranih in obupaníh, So zapisali delavei na Koroškem. In nekje dodali še grafit: V tej naši državi se ne splača biti pošten... Demokratične puhiice zvenijo kot posmeh. Da bo kdo zares kdaj obvladal podzemlje, je hrana za naivce.

»yse je narobe!« spet slišim moŸa, »Od cesarja Franca Jožefa naprej! Fo pisaniu medijev je za yse siabo v moji dežeh kriva preteklost. Kaj praviš, je knv tudi Napoleon?«

»Ne!« ga zavrnem. »Pozabljaš, da ni bil komunist, torej mu ne morejo pripisati krivde.«

Z zvrhano mero nezaupanja spremijam »akademske in proletarske razprave ° reformah, Nobene nimani v osebno lepem spominu, ker sose bolj ali manj yse kmatu sfižile in se spremenile v svoje nasprotje. Vedno znova se je izkazalo, da jih ijudje niso vzeli resno. Niti njihovi pobudniki. Ati ref ormatorji, rečeno bolt učeno.

Ze dolgo me ne ganejo pozivi sindikatov raznih bary na n’možiÈne proteste proletarcev. Vse to so jalove bitke. Tistih pravih puntov ni več na sceni. Protestirajo tudi delavski direktorji. Tem še najmani zaupam. »Svoboden človek ne živi od miloščine « Takšni in podobni napisi pozdravljajo udele¿ence prvomajskih proslav. Mene seveda ni zraven.

yse pogostejše demonstracije doživljam skoraj kot svojevrstno zadoščenje, kadar se me loteva mrka jeza. Fantje, podprli ste sesutje socializma, samoupravljanja, dr’užbene lastnine... V imenu ozkih nacionalnih interesov. Zdaj imate svojo državo, nimate pa sociatne in ekonomske varnosti. Pa tudi blaginje ne.

Se spomnite besed prvega predsednika Demosove vlade? Raje borno jedli travo, kot da bi bili pod Srbi! Kakšna državniška modrost, mar ne? Vredna politika, ki si je utiral in nazadnje uspešno utrt pot h kontu evropske vrhuške.

Angleški znanstvenik Arthur Kostler je zapisal:«...V največjih zgodovinskih katastrofab je agresivnost posameznikaz egoističnimi motivi irnela nepomembno vlogo v primerjavi Z njegovo lojalnostjo, privrženostjo plemenu, narodu, Veri ali kakšni slabi politični ideologiji. Vojne se začenjajo pod krinko interesov skupnosti zato, da bi se reœili problemi, ki so popoifoma zunaj interesov skupnosti in zasebnib interesov borcev. Brez dvoma vzpodbujajo nekatere vojake možnosti za ropanje in grabež, toda večina je fanatično lojalna in pripravljena žrtvovati celo življenje za kralja, narod, stranko ali za vodite]j a. -

Posamezni zločini So zahtevali neprimerljivo manj življenj V primerjavi z množicami, ki so bile žrtvovane AD MAJOREM BEl GLORIAM. Kolektivna iniselnost deluje tudi takrat, ko mislimo, da srno zunaj množice; vpija se V celotno intelektualno atmosfero kot radioaktivni prah in prodira celo do privatnosti naše kopalnice. Egoizem skupme se brani z altruizmom njenih članov. Èloveška zgodovina je zaznamovana s to peklensko dialektiko.,«

Res lepa tolažba! je edini komentar, ki ga premore moja boljša polovica, ko mu iz neke svoje beležke zdrdram tekst, ki me je nekoč navdušil.

Temeijito pospravljam SVOj nekdanji aktivistični arhiv in večino papirjev zmečem v koš za smeti. Pod roke mi pride pismo

katerim sem zapečatila svojo partijsko »kariero«. Berem:

Po dolgotrajnem oklevanju sem se odločila, da izstopim iz ZKS. Da nebo nesporazurna: podpitam njeno sedanjo usineriteV in njen program. Toda nekaj drugega je podpirati program organizacije ali stranke, dnigo pa je prevzemati odgovornost za dejanja, ki So jih storili drugi ali pa jih še bodo. Zadnje mesece se ne morem znebiti nekakšnega strahu, v katerem živim. Kaj bo razkril jutrišnji dano ljudeh, ki SO Vodili ZK v moji ožji domovini in s sVojim početjem okrnili njen ugled, vrgli senco na yse njene člane? Mnogi nepojasnjeni dogodki iz preteklosti So eden od vzrokov, da zapuščam organizacijo. Cilji, zaradi katerih sem Vanjo Vstopila pred štiridesetirni leti, imajo le malo skupnega

tistim, kar se zadnje mesece dogaja na slovenski politični sceni, Ne morem se privaditi in z gotovostjo vem, da se nikoli ne bom na vsesplošno pranje umazanega perila, na prerivanje za oblast ne glede na ceno, na takšno volilno evforijo, ki meče na površje marsikaj človeka nevrednega. Moja organizacija Se obnaœa dostojanstveno in ji glede tega nićesar ne očitam. Vendar me kot posameznika ne more obvarovati pred mnogimi neupraVičenimi kritikami, ki letijo na nas yse. Nemogoče je, da bi ugled ZK ne trpel. Hudo je okrnjen. In Vendarje to šelezačetek, Kaj bo sledilo v naslednjih letih, nihče ne more z gotoVostjo napovedati. Ni v moji naraVi, da bi sodelovala v bitkah, ki So vnaprej izgubljene. Dovolili srno, da je takšna ali drugačna opozicija V imenu demokracije razvrednotila tudi tisto, kar bi moralo biti temelj, da lahko na njem zidamo naprej.

Strinjam Sez mislijo Edvarda Kardelja, da človeku sreče ne more dati niti država niti sistem niti partija. Pa tudi stranke ne, dodajam jaz. Mislim, da Êudje ne zmorejo več razumno slediti vsemu, kar se dogaja pred njihovimi očmi. Èas, ki prihaja nad— nje, pa je yse težji...«

Sama sebi čestitam za jasnovidnost, a to me ne pomiri. Fnznam, da sose uresnićile še mnogo hujše napovedi, kot so se mi ob pisanju motovilile po glavi. Od tiste partije, v katero sem polna mladostnega žara vstopila 1950. leta, zdaj ni ostalo nič več. Na pragu novega tisočletja ne morem priseći na program »prenovljene« organizacije. Z njo nimam več ničesar skupne— ga. Bila sem zavezana demokratičnosti in humanosti v odnosih med ljudmí, odkar sem se politično zavedela. Zato mi prenovitelji ne morejo dati in ne odvzeti nićesar. Zavedam se suhe resnice: Njihovemu vodstvu ne zaupam.

Med papirji naletim na pošto najboljše prijateljice, ki že dol- go živi v Nemõiji. Vedno je v kriznih obdobjih tenkoÈutno za- znala, kako mije pn duši. Branje njenih pisem mije v tola¿bo. In zadovoljstvo, ker potrjujejo, da je bila tudi ona nejeverni Tomaž na pragu velike »osvoboditve« izpod zvezne države,..

»Poslušam poročila. Po televiziji je Jugoslavija skoraj dnevnona programu, Èe se bodo pn nas spet začeli klat¥ me je sram reči, da Sem Jugoslovanka. Raje tudi jaz poudarjam, da sem iz severne Jugoslavije.

PripravLjamo se, da gremo v počitniško hišo v Novigradu, a odlaœamo, ker kar naprej prihajajo grozna poročila iz Slavonije, Osijeka, Vukovarja, da je človeka kar strah iti dol, saj res

ne veš, če se ne bo še večini zmeœalo! Da niso sposobni enega poštenega pogovora med seboj, je res sramota za yse skupaj. Obnašajo se kot sulukafrovci, ker ne vedo, da demokracija ne pomeni streljaj, četi kaj ne paœe!”

Vem, da je zate bilanca še posebno grenka, ker si bila yse življenje na barikadah za ideale, ki so jih drugi izrabijali zase. Bili so zmeraj pn kontu in zato vedno siti, zdaj se nimajo Èesa kesati, 5R so zmeraj lizali smetano.

Seveda boœ ostala zvesta svojim idealom. Uparn, da bo v Sioveniji demokracija kot drugod po Evropi in borno zmeraj nekaznovano povedali, kaj mislimo, pa naj bo dobro att slabo...

Vsaj zdaj misii malo nase in bodi vsaj malo egoist. ‘Za bratstvo in edinstvo’ si sev svojih najboijših letih dovolj namuÈila - neredko kot Sizifus. Skoda, da pade yse skupaj v drug ekstrem. Ne vem, če bo demokracija pninesla tisto, kar si ijudje želijo in pričakujejo od nje. Vedremo...

Vsa priznanja, medaije 50 V ‘ladnou’, prinesta So ti gotovo zadoščenje, vendar si upam trditi, da je bila cena previsoka. Imam občutek, da si se kot poklicni politolog brezkompromiSng bonia za ideale Marxa in Engelsa, pn tem pa pozabila, da je homo sapiens na vsem svetu dobesedno najprej sam sebi gospodar. Z nekaj izjemami tebe, moje prijateijice in Matere Tereze...

Oh, saj te slišim, kaj mi odgovarjaš. Da bi me utišala, si se zatekla k misii Juana Joseja Ahreola: MIad biti ne pomeni, da imaœ dvajset let, miad je Èlovek, ki ga razbuni vsaka knivica na svetu,..

Včasih, ko sva se srečevali, že potem, ko sem zapustila domovino, sem bila pogosto razočarana, da nisi nikoli imela Èasa da stegneš svoje patke’ na sonce in si zanes oddahneš. Seveda, ker si bila polna energije načrtov, skrbi v poklicu, skrbi za družino, sem te razumela, a morala bi ti reči: Daj, punca, misii tudi nase, ne ¿eni se zaradi vseh nepravilnosti in knivic, te bodo ostale ko tebe več ne bo,.. Malo pozno, da ti zapujem rusko pesmico, ki sem jo zapela na partizanskem mitingu v cerkljanskih italijanskih kasarnah: Stara mama, oj ne šivaj sarafana več, pusti delo in počivaj

Kot pred mnogimi leti knjigo Jasenovac, logor smrti, zdaj prebiram knjigo generala, ki je v usodnih trenutkih slovenske odcepitvene vojne vodil peto komandno področje v Zagrebu.

Prevevajo me podobni tesnobni obćutki, da sez muko prebijam skozi strani dokumentarnih zapisov. Vnaprej vem, da nikogar ne bodu preprićali k streznítvi. V ¿elodcu se mi dviga mučnina.

SIa po lastni državi nam je omrežila razum, da smo šli v bratomorno vojno, razlastitev delovnih ijudi, neoliberalni kapitalizem najsiabœe gurte..

Sram me je zaradi veroloninih rojakov ki So takrat vodili mojo ožjo domovino. V spomin se plazi izjava mo¿eve soœolke ob izidu knjig in kornentarjev Vojne iz ljubezni. Zakaj tvoja žena nima rada Siovenije? mu je zabrusila. Sancta simplicitas! Rada nisem imela in še vedno nimam puhlih, nesposobnih, vase zagledanih politikov, ki So za vsako ceno hoteli stopiti v zgodo- vino. In tudi So, Upam, da jim bo nekoč pravično sodila za yse, kar so poćeli v Èasu odklapljanja od zvezne države, v kateri so uživali ugled. In še kaj drugega.

Zdaj prodajajo po nekdanji Jugoslaviji svoje ideje, kako pre- sekati svetovne gordijske vozie, Kje So bili takrat, ko je bil še čas, da bi preprečili bratomorne spopade?! Ne v bran skupne države. To bi bilo Sizifovo delo. Postaviti bi se morali po robu republiškim »najstnikom«, ki so prehitevali po desni, krœili dogovore in obijube. Prisiliti bi jih morali, da spoœtujejo Jugosiavijo in si vzamejo čas za miren razbod na svoje ranče. Dolgovi bank, Piranski zaliv, Trdinov vrh in nešteto drugih nerešenih problemov se ne bi moglo skotiti, vzbrsteti in razcveteti v miaku¿i medsosedskih odnosov med nekdanjimi republikami, ki So v Titovih časih prisegale na bratstvo in enotnost, te nekaj let kasneje pa prisego vratolomno poteptali v mlaki krvi in se brez sramu udinjali zahodnim »bratom«, kamor da menda spadamo že tisoÈletje. Kako človeku ne bi Mela lica od sramu, ko gre za njegove izvoljene voditelje?!

V moralni in politični bedi odhajajo v većnost kolovodje zadnjih balkanskih spopadov. Pridružujejo se jim tudi njihove žrtve - protagonisti romanov Vojna iz ijubezni.

Ob svežih grobovih Sev nemi boleÈini zbirajo mnoŸice, da bi jim v mislib izrekle toplo besedo v slovo..

čas vojne in čas miru

Èas vojne na Batkanu se je naglo odmikal in s tem je bledel spomin na njene strahote. Jaz pa sem se yse boij zavedala nove

bolečine, ki mije kratiLa duševní mir. Postajala sem eden izmed milijonov dedičev brez dediščine...

Hrvaška in Bosna siavita. Hrvaška je najprej s svojimi dejanji poskrbela, da je izgubila velik del dr¿ave. In zdaj So ga isti možje priborili nazaj. Razruœenega in očiščenega upornih Srbov, Mednarodna skupnost z redkimi izjemami navdušeno ploska. Bravo, Hrvatje, tako jim je treba podkuriti. Se je kdo vprašal, kje je zaćetek izvirnega greha? So voditelji Hrvaške morda otem razmišljali, koso biagoslovili nasilje?

»Bosanci in Hrvati so imeli državo za časa NDH,« mije pisal Fiorjan »Srbi paso takrat umirali pod bati v Jasenovcu, ali kot partizani na Kozan,..«

Popadla me je neverjetna sitnost in Èememost, ki se jima 1€ redko prepustim. In takrat moža vselej zgrabi panika.

V meni se je oglašal klic po pisanju. Jeze ni manjkaio. Mediji in politiki so poskrbeli, da njeni vin niso presahnili. Do mene So kot v valovih butali odmevi političnih bitk za vstop v Nato, Evropsko skupnost, Varnostni svet. Naši uniformirani fantje so se odpravljali na Kosovo. Pod taktirko italijanskih in avstrijskih poveljnikov. Kot nekoč... Nekaj let poprej pa smo se zatekali k najboij pritlehnim »fintam«, da srno jih spravili »primitivnega in nevarnega juga Balkana«. O neuvršÈeni poUti- ki, ki nas je v šestdesetih dvignila iz anonimnosti, ni bilo več ne duha ne sluha, Slovenci srno vedno znova posluœali, da je naœa vojska dosegla zavidljiv ugled, saj je startala malone od nič. Fo osamosvojitvi, kajpak! Takšne neslane Šale se je v tistih dneh znebil tudi prvi general Nata.

Zgostili sose oclmevi na trilogijo Vojna iz ljubezni. Nalagala sem jih v posebno mapo, tu in tam komu odgovorila, a na vsa pnijazna pisma flisem zmogla. Ni bilo Èasa.

Prijateijica me je presenetila z izjavo, kaj govorijo po metropoli. »Menda Sez moŸern loćujeta, ker ti ne more oprostiti trilogije,« je skrivnostno komentirala, Aja? Zanimivo! »Ljubljanske srajce« vedo več kot jaz. Prav zares sem se tej neumnosti od srca nasmejala.

Ne oziraj se na kastrirano slovensko intehgenco! bi porekel moj prijatelj Vlado, pesnik in gledaiiški igralec. Pogovori Z njim me vedno razvedrijo, saj So polni zdrave kmečke pameti. In iskrene Ÿelje, da bi ostal zvest sopotnik resnice,

Menda so mi najbolj zamerili tisto o agresiji SLovenije na Jugoslavijo. Œele kasneje sem ugotovila, da trditev sploh ne raste

samo na mojem zel jniku. Predrag Tasić jev Skopju leta 1993 izdal knjigo Kako sam branio Jugoslaviju. Med drugim v njej pojasnjuje slovenski scenarij odeepitve. ». .koji je igrao na kartu, da se JNA proglasi agresorom ida sena tome s jedne strane homogenizuje potpuno slovenačka javnost as druge strane dobije podrška medjunarodnog javnog mnenja. Pn tome su Slovenci krili ko zmija noge’, da su oni napali Jugosiaviju, a ne Jugoslavija njih... Kada je ved izbio sukob, to jest kada su Slovenci blokirali armijske kolone, koje su osvojivši granicu poìeie, da se vraćaju u kasarne; kada su ranjeni regruti umirali od Ÿedji i nemogućnosti da ib preuzmu bolničke ekipe; panika je uhvatila i Markovida i armijski vrh, Brodedi u tim odlučnim trenucima izmedju Markovida i Kadijevida - predsednik države i vlade, slovenački Èlan predsedstva SFRJ, siuŸedi se ved isprobanom tehnikom laganja, uspeli su, da ostvare vojničku pobjedu...«

Poglavje zase so postaia vsakoletna praznovanja odhoda zvezne vojske iz moje deŸele. Na obali v Kopru se vrstijo parad¹ tu se zbere etabliœment Slovenije. Komu je potreben spektakel? Meni ne! Itatijanom? Voiilcem iz Primorske? Proslavljate obietnico, koje sveto slovensko zemljo zapustil zadnji »sovražni vojak«. Imate pa res srečo s svojimi sovražniki, Odhajali so mirno, stisnjenih pesti in zob. Pa ne zato, ker bi jih skominalo po krvi severnjakov. Ponižali ste jih, nagnali kot pse. V imenu demokracije, svobode in novega druŸbenega reda. Zvonite zvonovi slovenskih cerkva! To je zares praznik. Potrkujte pesem ° spnvi. Vsak dan vznikne kakšna nova. Da ne bi še kdaj slučajno pozabili na naœo narodno sramoto. Pa ne na tisto, ki jo imajo nenehno v mislih zvesti zagovorniki domobranstva. Zame je na- rodna sramota slepota, ki jo še vedno oznanjate z nezmanjšano ihto. Armada je bila rdeća, kajne? Zato vam je bila tako prekleto napoti. Nikar nas ne pitajte s takšnimi cvetkami, kot je tista, da jo je imel pod komando srbski voditeij. Èe Sose ideji o veliki Srbiji udinjati posamezniki v generalštabu, to Še ne pomeni, da se je ves častniški zbor solidariziral z njo.

»Ni domovine brez vojske!« mi očita mož, ker se ne morem ogreti za vrle fante, ki paradirajo na proslavah slovenske neodvisnosti.

»Ni res!« se odiočno uprem. »Eno je domovina, drugo voj ska.«

»Kaj bi rada imela, Fince ali Litvance?« me zafrkne. »Nikogar!« pribijem z jezo.

Mejdu¹ kako izprijena je tale logika »vojnih psov«! Najprej dan za dnem, Uro za Uro spretno ustvarjaš napetost za vojaški spopad. Nato še botj domiselno identificiraš sovražnika naroda. In že nnožice poslušno krenejo za vodjem v osvobodilni boj. Ko osvobodiš svoje ozemtje vseli, ki jih imaœ za zarotnike in izdajalce, proglasiœ svobodo. Narod to pozlati in poje HOSANO. Èe za namećek iz takega ali drugačnega vzroka predčasno odpotuješ v deželo HADA, se ijudje do tal klanjajo spominu nesnwtnega, kije ugnal sovraga. In mu postavljajo spomenike.

Zdaj nekateri moji rojaki nič več ne štejejo časa po Kristusu, ampak se je za njih zgodovina začela šele z ustanovitvijo lastne države. Èas torej štejejo od osamosvojitve. Novinar osrednjega radia me je lepega jutra, kosem se peljala proti sončni Goriški, prijazno vabil, naj pridem na pasjo razstavo, »največjo po osamosvojitvi «.

»V Sloveniji nobenih večjih problemov!« zagotavija State Department v svojem letnem poroćilu o človekovih pravicah pn nas. In samozavestno dodaja: »Po štiridesetih letih avtoritarne enopartijske oblasti nastopa samocenzura kot življenjski slog novinar]ev.«

Nakladanje, da mu ga ni para! Le iz kakšnih virov vsevedni Amerikanci, ki se že rodijo z diplomo iz demokracije, vedno znova ustvarijo takšna skrpucala bedastih sklepov? Najbrž So tudi oni prepričani, da je nacionalizem zadnji stadij komunizma, ki naj bi bil največja grožnja človeštvu. In kaj preostaja navadnim smrtnikom? Da naprej živijo z utvarami, kako je vendarle mogoće trajno splesti in vzdrževati bryi med ljudini ne glede na narod, raso ali vero?

Polkovnik Stanič mije sporočil žalostno novico, da seje na bolniški postelji kot žrtev zahrbtnega raka znašel najin skupni prijatelj Florjan. Razlezet se mu je po celem telesu, zato zanj ni bilo več upanja...

S težkim srcem se odločim, da obiščem Florjana, saj me še vedno obletavajo spomini na bitke, ki sva jih z isto boleznijo leto in več bojevala s soprogom. S tesnobnimi občutki se pridružim Staniču, hvaležna, da me bo pospremil k bolniku. Seveda še vedno živim v naivni veri, da je v življenju yse mogoče. Morda bo prijatelj, tako poln življenjske energije in načrtov, ukanil nevidnega sovražnika.

S Staničem še dobro nisya utegnila sesti k bolniški posteiji, ko si je Fiorjan že lajšal dušo z njemu lastno kritično besedo. Oster kot britev, neprizanesijiv, nespoœtljiv do namišljenih avtoritet.

»Začetki brezpravja na Balkanu so se spočeli tu, na slo— venskih tleli. Zato nimamo moralne pravice, da komurkoli kaj očitamo. Tako prefinjeno se nihče ni pripravljal na vojno, jo izpeljal in pred svetom zaradi neznansko spretnih laži zablestel kot ¿rtev. Doklei bomo še obdržali njen sloves? Na dolgi rok se ne bi preveč zanašal. Vsaki umazaniji prej ali slej pridejo na sled. Z bahanjem svojih državnikov, včerajšnjih policajev, obramboveev smo veliko razkrili, kar bi sicer œe nekaj časa ostalo skrito. Ce Srbi opravičujejo svoje nasilje z nerešenim nacionalnim vprašanjem, mi takšnega problema nimamo. Koliko je bilo Srbom do tega, da okupirajo Slovenijo, seje petindevetdesetega lepo videlo v Krajini. Pustili so šestdesettisoč gtavo vojsko, da je bežala z množico vred! Od začetka so se zavedali, da umetne državne tvorbe ne bo nihče ohranil, pa naj še tako napenjajo mišice.«

Ker sva s Staničem kar molčala, ujeta v klobčič turobnih misli zaradi skrbi za prijatelja, je Florjan nadaljeval monolog:

»V Sioveniji je inteligenca v preobratu prevzela oblast delavce pa postavila na stranski tir. Kadar se literati, kritiki, zgodovinarji, pesniki okužijo z virusom nacionalizma, ki je nevaren kot virus aidsa, počenjajo enake grozote kot največji primitiv- ci in se spreminjajo v najhujše ubijalce. Zelo dobro vedo, da jim ne bosta oprostila niti bog niti zgodovirta. Prepričani pa so, da jim bo oprostil novi absolut, ki se imenuje nacija. Koliko usodnih napak nad Èloveštvom je v stoetjih zagrešila Amerika, njena vojska, varnostna služba v sveti vojni’ proti komunizmu! In vendar zaradi tega njeni državljani niso spodnesli armade in razsuli države! To počnejo samo šarlatanski politiki in odštekani kaplani. Celo hrvaœki poglavnik nam je oćital, da smo preveč hiteli z odcepitvijo in tako škodovali sosedi. Kar je zapisal slavni Irwing Walace, velja tudi za nas. Vse nacije, ki so šele pnidobile neodvisnost, bolehajo za manijo preganjanja in samoživostjo. Menijo, da so vsi zoper nje, in za nič na svetu se ne zanimajo razen zase.«

Florjanova lica So rdela od notranjega ognja. Ni bilo težko prepoznati nezdrave vročice. Srce me je bolelo ob spoznanju, da je še vedno zelo pnizadet zaradi izgube skupne domovine. To je

bil generator njegove nenavadno kritične energije. Zbala sem se zanj. A naj si da duška, morda mu bo vsaj malo odleglo.

»PreveÈ se razburjaš!« ga je previdno minia žena, kot bi mi brala misli, a je samo zamahnil z roko:

»Tako so poraženci v drugi svetovni vojni uresnićili tisočietne sanje. Vendar ne naših. Gospodarski liberalizem kotí miade v politiki, morati, veri... Imamo kapitalizem po meri človeka. Organizacije Karitasa se širijo po deŸeti kot gobe po dežju. Vsake toliko me razveseli slogan s kakšne njihove prireditve. Premo¿ni revežem in pcmoči potrebnim V so ondan pozivali Štajerce. Kdor bo dal pettisočak, dobi zadnjo knjigo Okopi!’Bo že držalo, kar pravijo, Nesreča res nikotine pnide sama. Tudi na Slovenskem je dobila mlade. Najprej So nam voditelji naklonili veÈstrankarski sistem, Potem So S prvoščili oboroženo odcepitev, ki ji je sledila oborožena demokracija. Le zgodba O uspehu sena naši sveže zorani njivi nikakor noče oprijeti. Javni doig je nekaj za prikrivanje svinjarij. Vsaki proslaví in mačji procesiji dajejo vrh televizijei, ki So vedno v zadregi za izvirne ideje, javni pećat, da gre za prvo prireditev v samostojni, neodvisni Sioveniji...«

Temne slutnje so se, žal, le prehitro uresničile. Florjan je že Èez nekaj dni ugasnil navkljub mojemu prepričanju, da morda njegova močna narava hrani za nas Èudež. Izgubili srno ga. In praznine za njim ni moglo nič zapolniti. Odšel je Èlovek, ki je v drievnem tisku neusrniljeno bićal yse, kar se je kitilo z la¿no demokratičnostjo in humanostjo, čeprav jima v resnici ni segaLo niti do členka.

Jasnovidka Tanja in Florjan sta v moje življenje stopila z velikim hrupom in ga napolnila z nemirom. Zavedala sem se, da Sem s Elorjanom izgubila močno oporo za lastne spopade v bitkah za boljši svet.

Prebudim se v jutro, ki ni vsakdanje. Obietnica osamosvojitve. Politiki že nekaj dni evforično praznujejo, njim pa se pnidruŸujejo mnogi rojaki, ki potrebujejo heroje in junaška dejanja kot mleko in kruh. Kot nekoć raja iger in zabave V antičnem Rimu, bi rekla moja prijatetjica z obrobja metropole. Prebiram slavnostne čtanke v medijib in v meni se dviga ogorčenje. Da tudi jaz praznujem? Laž! More íz tistib mračnih dni »vsiljenega osvobajanja« se potuhnjeno vračajo.

Komaj sledim prijateljskemu modrovanju dveh zgodovinarjev na TV ekranu. Irnarno ugodno notranjo situacijo, solidno ekonomsko moč in stabilnost (te kdo je zaslužen zanjo, pomislim), zunanje razmere so spodbudne, nihče nas ne ogroŸa...

»V prazničnih dneh« dva voditna slovenska politika pred gledalci TV zaslonov razglabljata ° pravični vojni v procesu osamosvajanja. Na videz je yse Lepo in prav. Èe.,. Kako že definirajo sarnostalnik »sebičnost«?

Vsaka oblast na svoj način dokazuje, kako veliko ji je do mirnega spanja državljanov. Socialistični prvaki So nas dotga desetletja držali v nevednosti glede pobojev po drugi svetovni vojni. In tako srno številni naivci lahko ¿iveli v popolnern sozvočju z lastno vestjo. »Nova, pravoverna demokracija« še vedno ni razglasila, kaj se je v resnici dogajalo pred, mednjo in po osamosvojitveni vojni. Oblast ima vendar pravico in dolžnost, da skrbi za duševni mir pocUožnikov. Da srno namreč podaniki ni prav nobenega dvoma Jn tega vozla ne bo razrešila še tako bleščeìa zastava Evropske unije, čeprav bi sena njej svetile zvezde vseh držav starega kontinenta. Pa še kakšna povrh z »mračnega in primitivnega« Balkana.

Po kapljicah spuščajo v javnost ozadja desetdnevne vojne. Gtorifikacija je seveda na velikem pohodu. Zaradi napak »junakov« Ježe marsikaj naplaviLo na breg. »Mnogirn že prihaja iz riti v g]avo,« je ondan komentiral moj čevtjar.

V polni dvonani nekje sredi metropole so zbrani gostje - cvet osamosvojiteljev. Starosta odgovarja radovedni novinarki, kako se je slovenska vrhuška pravzaprav odloÈala za vojno. MoŸaku se obraz razleze v sarnozadovoljen nasmešek, ki noče izginiti. Sknivnosti ni pripravtjen do zadnjih tančic zaupati občestvu. »Veste,« ves pomemben poudari, ker mu je bilo dano biti v središÈu zgodovinskega dogajanja, »õlovek se lahko opredeli za vojno, vendar ne more prevzeti odgovornosti za tako odtočitev v imenu celega naroda,,.« Lepo, me kar privzdigne na stolu, in vendar ste politiki prav to stonu. Kreteni...

»Takrat smo skienili, da se borno braniu z orožjem, če bo priMo do invazije,« še naprej pletenići.

Invazije?! Kot v Nonmandiji med drugo svetovno vojno?! jezna pomishim.

Novinarka je na vsak način hotela izvedeti, kako je potekala zgodovinska seja - glasovanje ° vojni. Obračal se mije želodec, Zapria sem televizijski aparat.

Res si ne morem pomagati. Moj značaj je pač tako naravnan, da prepričanje ° čemerkou »pade« šele pod te¿o argumentov.

V spomin se plazi izjava moževe sošolke ob izdaji knjig Vojna iz ijubezni. Zakaj tvoja žena nima rada Slovenije?! Saneta simplicitas! Rada flisem imela in še vedno nimam puhlih, nesposobnih, vase zagledanih politikov, ki SO za vsako ceno hoteli stopiti v zgodovino. Tri tudi so. Upam, da jim bo nekoč pravično sodila za yse, kar so poćeli v času odklapljanja od Jugoslavije, v kateri So uživali ugled. In œe kaj drugega.

Očitno je moj soprog še vedno pod vtisom izjave sošolke češ da njegova žena ni zavedna Slovenka. Zagozdila se mu jev podzavest inga vznemiri vedno znova, kadar se sporečeva na raćun pripadnosti lastnemu narodu. V svoji nemoči mi včasih rad za- brusi: Premalo ljubiš Slovenijo!

»Kar naprej kritiziraœ predsednika dr¿ave!« mije nedavno očital, In dodal: »Veš, da sem že sit teh tvojih večnih pripomb? Nobena njegova poteza ti ni vœeč...«

Tokrat molk zame ni bil zlato. V ušesih so mi pozvanjale be- sede iz intervjujev, ki jih je predsednik dal novinarjem z »juga«. Glasno sem jih soprogi obnovila po Spominu. O neokomunizmu govorijo tisti, ki so biu veliki komunisti - celo boljševiki

- zato danes išÈejo opravičiLo za svoja dejanja. Protikomtmizem je bil smiseln, dokler je obstajal komunizem. Ta jev svetu zdaj poražen in kot pojav sodi v preteklost. Ni ga mogoče več oživiti. Prehod iz enega družbenega sistema v drugega je bil soglasen. Vladala je vehka enotnost. Zal pa je pozneje, ko srno dobili državo, ni bilo več..

»Tako se spreneveda človek, ki seje desetletja greL ob ognju komunistične ideotogije! In na njej zidal svojo kariero,« Sem komentirala in nadaljevala, ker je v menj naraščala razdraženost kot v dneh desetdnevne vojne:

»Šef države nikoli ni bil pravi komunist, je zapisal bivši republiœki sindikatni funkcionar. In dodal: Komunističnega karakterja ne moreœ podedovati. Komtmist si labko, Èe So tvoja dejanja komunistična ali vsaj socialistična oziroma socialdemokratska. Takih predsednikovih dejanj ne poznam. Komunist ne more voditi tranzicije komunizma v liberalni kapitalizem. V resnici je dobro maskiran liberalec.., Ko se razgovori ° sociaki, se popolnoma spreneveda, kot da on ne bi bil glavni avtor tranzicije Slovenije, ki je zrušiLa socialo prejšnjega sistema. Ne more biti komunist tisti, ki je dejanski zastopnik interesov elite

novih kapitalistov. Enako se je sprenevedal, koje dajal izjave ° samoupravljanju in socializmu s Èloveškim obrazom.«

»Predsednik države je sinoći v intervjuju na TV zelo lepo govoru,« je soprog še kar vztrajal pn obrambi šefa dr¿ave.

»Je morda kdaj govoril grdo?« jedko vprašam.

»Kar je povedal, yse drži. V stališčih sta si zelo podobna

starosto, prvim predsednikom s).ovenske skupœčine po osamosvojitvi.

»Razumljivo. Oba sta soodgovorna za začetek organiziranega krvoprelitja na Balkanu. Po čudežu sem to vojno preživela. In zdaj naj tem velmožem, ki so odločali o vojni v moji ožji domovini, pojem slavo?«

»Mi znaœ razložiti, zakaj je predsednik še vedno tako priljubljen med ljudmi? Zakaj ima tak vpliv na rojake?«

»Ker jim zna pihati na dušo.. «

»Tako preprosto?« mije nestrpno segel v besedo.

»To sploh ni preprosto. lineti moraœ zvrhan ko znanja o psihologiji množic, retonične spretnosti.. In trdo kožo,« sem pribi— la s poudarkom.

»Kako to misliš?«

»Mrtev hladen prestrezaš kritike in vztrajaš na prestolu. In ne sme se ti zatresti glas, kadar se znebiš krepke neresnice. V pripravah na odcepitev bi mu ob bok postavila le junaka’, ki so ga trdorokci v armadi ravno toliko preganjali, da seje lahko kasneje povzpel na domovinski Olimp. In tam ostal za večne čase.«

Soprog se je zavil v moik. Rada bi otajala mučno tišino. »Se spominjaš naključnega obiska bivšega predsedtüka CK in slovenske vlade v najmi počitniški hiši na Planoti? Iskreno je povedal, kako daleč nazaj v preteklost je segalo načrtovanje odcepitve. Zaupal nama je, da je tiste čase pogosto prihajal v ožjo domovino zdaj že dolgo pokojni rojak, drugi človek zvezne države, sestankoval z voditninii naše republike in jih spodbujal, naj gredo na svoje. Bila sva nemalo presenečena nad tolikšno zaupnostjo visokega gosta. Hkrati pa je vsaj menj nedvoumno potrdil sume O izjemni zvestobi’ naših poitikov federaciji.«

»Med pogovorom si nekdanjega funkcionarja vprašala, kaj misli ° veÈstrankarskem sistemu v novi državi. ‘To ni nobena demokracija!’ je odgovoril brez oklevanja.«

»Bravo sem si takrat rekla na tihem. Končno nekdo, ki si upa reći bobu bob.« 

»œe danes se spraœujem, zakal sva bila deležna takœne časti, da je potrkal na najina vrata.«

»Rekel je, da je prišel na obisk najinega soseda pesnika, svojega dolgoletnega prijatelja, ki lez flama doŸivel tisto peklensko noć na Planoti. Spotoma je zavil še k flama. Tolikšne pozornosti je bila zagotovo kriva trilogija Vojna iz ljubezni. Si pozabiL, kako me je skuœal prepričati, da srno se Siovenci morali otresti zveznih spon, sicer ne bi mogli napredovati.«

»Ti pa si mu odločno ugovarjala, da bi bili to lahko storili brez prehvanja krvi, Ne verjamem, da siga prepričala.«

Lice se mi je spaćilo v grenak nasmeh: »Saj še tebe flisem

mogla..«

V dneh proslavljanja osamosvojitve sem se zatekala v samoto svojih misli. Spet sem bežala pred TV. Nisem prenesla yse tiste zlaganosti, trobljenja v isti rog kot na začetku devetdesetih.

Neprestano me silijo praznovati nekaj, kar nima nobene zve- ze z molo intinmo potrebo po prazničnem občutju. Ker ne sodim med tiste rojake, ki so zadovoljni samo stem, da imajo praznik več, se mi vga ta evforija upira. Naj praznujem rojstvo države, ki ji je stekla zibelka na pogorišču skupne domovine? To lahko storijo samo skrajno sebićni poLitiki, brez morale in zvestobe.

Po telefonu se mi je oglasila že priletna prijateijica, kije svojemu možu, partizanu, po smrti kar v lastni hiši uredila skro- men muzej

»Na predvečer praznika sem poslušala govore naših politi- kov, kako sov dneh osamosvajanja dvigali slovensko in spuščali jugoslovansko zastavo. Pravila sem ti - ko sta bila S soprogom na obisku - da sem našo zastavo takrat zakopala na vrtu. Po pravici povem, da se mi dvigajo lasje. Spominjam se, kako sem glasno jokala. Ob meni si je brisal soize pokojni mož. Nekaj desetletij sva pre¿ivela skupaj, nikoli ga flisem videla jokati. Globoko se mi je zasmilil. Rekla sem mu�Ne poslušaj jih! Pojdi med svoje rože na vrt in ne dovoli, da ti politiki v navezi z novinarji pokvarijo veselje do življenja. Predragoceno je, da biga njim razprodajali.’

Tudi ti dobro veš, da v naœih odločitvah iz tistih dni kar mrgoli ilegalnih dejanj, za katera ne bo nihče odgovarjal. yse svinjarije osamosvojitvene vojne so skrili pod plašč političnega boja med strankami. Smo leše metaforičen kanonfuter, za kar So nas hoteli v tistih usodnih dneh uporabiti razgreteži,’ je po-

gumno zapisala novinarka znane revije. In dodala: Pravijo, da je ne ljubimo dovolj, te svoje države. Da ne prexnoremo dovolj domoljubnih Èustev. Kako naj ljubimo državo ki ne Ijubi nas? Državi, ki ne spoštuje svojih otrok, drŸavljanov, se pač ne piœe dobro..’ Neizprosno, brez razmišljanja srno sejali veter. Zakaj ne bi zdaj poželi viharja? Na dolgi rok narava yse poravna. Dobro in zlo...«

Prijateljica iz Gorenjske me je zadela v živo. Obudila mi je čustva tesnobe in razdvojenosti, ki So me tolikokrat vznemirjaLa. V preteklosti srno dvakrat stopili v prijateljsko jugoslovansko skupnost, ker so nas ogroŸali sosedje. In potem odšLi na svoje, koso nam računi tako pokazali.

Takšne in podobne misli 50 se mi pletle po giavi. Odločila sem se, da tokrat svoj protest naslovim samemu »očetu naroda«. Narekovala sta ga ogorčenje in jeza. Pa tudi žalost in bolečina..,

Gospod predsednik republike!

Èeprav močno dvomim, da se bo to pismo prebilo skazi filtre tistih, ki Vas vantjejo pred »nepotrebnzmi stresi�c, ga bom vseeno odposiala. Tako mi bo vsaj matce odleglo. V mislih ga piœem že kar nekaj tednov, Pravzaprav od dne, ko sem v poštnem pre- daču dobila nenavadno čestitko s programom proslav ob desetietnici osamosvojitve. Ne vem, v kateri giavi seje zanjo rodila ideja in kuten urad ati kabinet jo je - kajpak tudi za moj denar

- uresničil. Mene vsekakor ni ganila. Kaj in kdaj bom praznovala , je moja intimna stvar. Rojstvu dr¿ ave, ki je pnišla na svet prevarami in z brezobzirnim manipuliranjem slovenske javnofi, z izigravanjem mednarodne skupnosti, lahko nazdnavim le z državtjansko neposlunostjo.

Po vsiljeni čestitki so si siedili še drugi dogodki, ki ?zaj bi ovekoveči³i najnovejšo zgodovino moje de¿ele. Vsi po vrsti so mi dVigovali temperaturo, saj So znova obujali mučne sporni- ne, ob kat erih ni prostora za kakršnekoli slavnostne občutke. In še man] za domovinski ponos. Tudi danes, po desetih letih, me je še zmeraj sram, da so si voditelji mojega narodu privoščili umazano secesijsko vojno proti tastni skupni državi. Z ¿alostjo in ogorčenjem spremijam kampanjo praznovanj, ki jo osebno vodite. Med drugim ste si v javnosti privoščili izjavo, ki je nevredna nekdanjega voditelja Zveze komunistov in raz glašenega pacifista. Trdili ste, da je bilo naše početje v desetdnevni Vojni in Vsem kar jo je pripravljalo, zakonito in brez moralnih senc.

Koga bi radi prepričali? Domaćo ali tujo javnost? Èigavo vest hoćete pomiriti, svoje ali tistih sodržavljanov, ki se si tako ali drugače umazali roke? Zgodovina bo tako kot vselej pravično presodi³a, kuka je z »moralnimi sencami«! Tudi viji ne bone ubežali, pa če te tako mahate pred slovenskim narodom s polresnicami in neresnicami o tistem nesrečnem Èasu. Pomagali ne razpihovati sovraštvo, nezaupanje do JLA in srbskega naroda. V kritičnem trenutku ste podpisali izjavo slovenskega Predsedstva, da hoče JLA kot agresor trajno okupirati Slovenijo. Ze samo zaradi tega konstrukta bi moralo biti vam in vsern članom takratnega Predsedstva nerodno do konca življenja. Vi pa se vedno znova opajate ob sporninih na »slavna dejanja« in dehte odhikovanja kar po tekoćem traku. Vsi državljani Slovenije nisrno ovce, ki bi sl€po siedile pohitikom, ko igrajo ruleto, na ka- teri so tako pomembni občečloveški vložki, kot So: prijatehjstvo in sožitje med narodi, pravičnejši družbeni red, mir in varnost, spoštovanje vseli in vsakogar.

Vteh dne/i skupaj »s sobojevniki« na veliko razg³aœate, da nisrno imeli druge izbire, da srno morali seči po orožju (hkrati pa Makedoncem svetujete prav nasprotno.9, da bi izbojevahi lastno drŸavo in pravico do demokratičnega razvoja v ehitni družbi z drugimi evropskimi narodi. Kaj pa smo imehi petinštirideset let? Okupacijo, tiranijo, totalitarni sistern? Hočete to reči? Nič Æudnega, Èe je bivšemu nadškofu »ušla« trditev, da srno svobodni šele zadnjih deset let! Takšne in podobne izjave si kar podajate, jaz pa z grenkobo razmišhjam: Kakšna Æma nehvaležnost do pripadnikov yse/i jugoslovanskih narodov, ki se tudi na slovenskih tle/i goreli in izgorehi v boju proti nacifašizrnu, za uresničenje Avnojske Jugoshavije!

Sicerpa se mije ob branju knjige Vjenceshava Cenčića Titova poslednja ispovijest dokončno »odprlo«, kako je bilo z zvestobo slovenskih voditel jev tej Jugosiaviji vsa dolga desetletja pred 1991 !Prejšnjivoditelji inpoznejši »Titovi mhadinci« stejipridno spodkopavali temeije tersanjali osvoji drŸavi. Mene v te/z sanjah ni bilo. Zato vam ne dajern pravice, da se v svoji/i zanosnih govonh sklicujete flama Danes trdim, da so naši najvidnejši politiki na tikem Slovenijo odcepljahi od skupne domovine toliko desetietij, kolikor je obstajala, ne da bi se menihi za medvojne žrtve. In za vsestransko ugleden poboŸaj, ki gaje v njej uživala Slovenija. Stovenci srno od/zajali izfederacije yse od AVNOJ-a. Dokiem so nas ogrožali zunanji sovražniki, je bila skupna streha več kot

dobrodošla, kajti pod njo srno se počutihi varna Potem smo jo rušili skupaj z nacionalisti v drugi/i republika/i.

Nadvse bridko spoznanje, ki mije za vselej zagrenilo življenje: Balkan je razrušen tudi Z našo pornočjo, kajti dali srno slab zgled. Po Balkanu še vedno tavajo reke blodećik brezdomcev in objokujejo tisoče mrtvi/i in pohabljenih.

Konca norosti pa še vedno ni videti... In ob vsem tern zlu naj pojem aleluja! Ker Sms O Siovenci odnesli tako poceni.. Da se razurnemo: Ne to¿i se mi po Jugoslaviji, kakršna je nastajala pod vodstvùm politikov po Titovi smrti, Bili ste nevredni dediči skupne domovine, za kakršno se je zavzemal, njegovi najožji sodehavei pa go ga nene/ino izdajahi. Kar gte naredili iz Jugoslavije, je kaj slaba popotnica za vaše priseganje na Evropo. Vem, da ji niste sposobni zagotoviti »obraza po meri človeka«. Zato bo osrečevala predvsem nove balkanske kapitahiste in politike, ker bo izpo³nila njihove pohitične in ekonomske ambicije. Za srečo mali/i ljudi vam nikoli ni bilo resnično mar.

Èe bi kaj zaleg³o, bi rekla: V prihodnje govorite V svojem imenu iny irnenu semišI jeni kov. Nihče vam ne daje pravice, da nazdravljate tudi v majem imenu, V imenu mojih obuboŸanih in ponižanih, pa tudi ne že pokojnih prijateljev, ki go vat vehiki akt odkI api janja od skupne domovine z vsemi groz³jivimi posledicami doživljali kot najhujše travme in stiske. Na nas, ki srno na drugi strani mavrice, kot mije nekoč rekla nesrečna mati, ki je v trenutku največjega obupa dvignila rokù nad svojega sina, se ne skhicujte, ker nismo in nikoli ne bema podlegli predsodkom do drugi/i narodov.

Èvrsto verjamem, da vam in sodelavcem v »veliki dornovinski vojni« zgod ovina ne bo postavila spomenikov. Toliko pravice pa je vendarle še v tem zavoženem svetu! Doslej je zgodovina neusmiljeno obrusila sijaj z mnogo pomembnejših dogodkov. Celo NOB ni prizanesla... Dobro vem, da bi na vlak za Haag maral sesti prenekateri Slovence, ki seje pregrešil proti mednarodnemu pravu. Tudi mi srno bili priče nečloveškim dejanjem:

v Ro¿ni dolini in Èrničah pn Novi Gorici, v Trzinu, na Škofijah, v Èrnem Vrhu nad Idrijo... Tudi mi srno imeli svoja »kon- cent racijska taborišča« v stan/i rudniških rovih, po gozdovih Kočevske... Ste se kdaj vprašahi, gospod predsednik, s Èim yse bi se slovenskifantje še izkazali, če bi spopadi na naši/i tleli trajali dlje? Zaman zdaj politiki prepričujete rojake in zunanji svet, da

srno bili na Balkanu samo Slovenei imuni pred sebičnostjo nacjonalizmu, brezglavim sovraštvom in revanšizmom.. Vaœa »loga svetovalcev Evrope, ZDA, OZN za urejanje razmer na Balkanu mi gre »na bruhanje«. Kdor je začet vojno, trgoval Z oroŸjem prej, med in po osamosvojitvi, pač ne more biti verodostojen svetovalec nosilcem voj ne vihre.

ZaradŸ »sega tega lahko v teh dneh praznujejo in sla»ijo le skrajno sebióni Ijudje, ki so neznansko zaijubijeni Vas« in »v naœo zgodbo o uspehu.« Namerno pozabljate, da je bila Stovenija najrazvitejša republika bi»še Jugoslavije, saj je znala na vsakem koraku s pridom vnovčiti yse svoje prednosti. Zelo mije žal, toda zame v teh desetih tetih ni nobene »zgodbe o uspehucc. S takim načinom odhoda iz Jugoslavije srno onesreÈili preveč

- n dali zeleno luč na onaUstiÈnin skrujnežem od Trig1a ’a do Djevdjelije - ki si nikoli oeč ne bodo opornogli. Kot ste sami rekli Nič ve ne bo tako, kot j« bjlo...

hl kot že nekajkrat poprej mož tudi tokrat ni smel ivedeti za mojo »potezo«<. Spet bi se vnel prepir, kdo od naju je pravi Slovenec. Debata se vecüw konča v Škodo obeh, ker imava potem nekaj ur prisUjenega motka, ki nikomu ne koriti. V najmi notranjosti pušča le frustracije.

Bredi takšnega prepira mu je nekoč ušlo Najraje bi agrabil ščit, da se zavarujem pred tabo, kadar tako neodgovorno kritiziraš yse poÈez!

Seveda seje takrat med flama za dolgo razpredla pajčevina molka..

Sicer pa írna moja bolša polovica včasih ob javnih manifestacijah nezadovolstva posameznh skupin osamosvojenh rojakov prav posebne reakcije. Ob svOjevrstnem protestu študentov je dobrohotno pokaral starejšega vnuka, študenta, ki se je solidarno udeležil dernonstracij: „Ti mečeš jajca V poslopje skupščine, laz jih pa še za večerjo nimam!«

Novi predsedik dr¿ave tostran Alp prodaja po bivši fede.raciji svoje ideje kako presekati svetovne gordijske vozle. Kje je bil pred kolapsom kot predsednik SFRJ? In kasneje kt član Predsedstva SFRJ, ko je bil še Èas, da bi flajvišji organ nastopil enotno. Ne v bran skupne države. Po medijskih vojnah in storjenih ne mnostih izvoljenih predstavnikov ljudstva bi bilo

to Sizifovo deLo. Postaviti bi s bili morali proti repbliškim vodstvom najstnikov, ki so prehitevali po desni, kršili dogovore in obijube. PrisiUti bi jih moraLi, da spoštujejo Jugoslavijo in si vzamejo Èas za miren razhod na svoje.

yse ste pripravili za oboroženo odcepitev: vojsko, policijo, na tone orožja, zakone, natiskali nov denar, potem pa sts nas vprašali, če žlimo imeti svojo državo. Izgba zakonskih pravic je za mnoge pomenila dejanski odvzern imovine, omejevanje pokojninskega, socialnega in zdravstvenega varstva. Sodobne države že zdavnaj ne poznajo več zaplemb imetja, izgube državljanstva, časti, maščevanja nad družinami prizadetih..

Èe nič drugega vam je med desetdnevno vojno prav priœla Kočevska Reka, mimo katere se še v mislih ne želim zapeljati, tako mračno deluje name že sarno nello jme. Vi in vaši patriotski, narodnoobrambni in ne vem kakšni razlogi! Fred našimi oćmi ste jih vrteli kot Spanci rdečo cunjo svojim bikom.

Œe kako soglašam z uglednim novinarjem, ki mu »patrioti« niso uspeli oprati možganov. Dan državnosti bi zares moral biti veseli dan (tako sem doživljala vsak konec novembra, ko smo se spommnjali rojstva Jugoslavije). V politiki 50 vedno na eni strani tisti, ki so prepričani, da je za dosego p1emenitih« ciLjev dovoljeno uporabiti vsa sredstva, odpreti yse fronte, napasti yse, je modroval novinar. Na drugi pa oni, kj menijo, da nizkotna sredstva tahko izpridijo še tako dober cilj. Ta sektaška kgika uničuje duha države in njene temelje. Nekateri misleci opozarjajo, dav času osamosvajanja marsikaj ni bilo niti nujno ti upravičeno, je poudaril. Meje človečnosti so bile v boju a samostojnost prestopljene. Z izbrisanimi, žrtvami administrativnega etničnega čiščenja, ki y tej džavi še vedno ¿ivijo brez dokumentov in brez perspektiv, s poteptano izjavo o dobrih namenih, z nezakonito izgnanimi íz Slovenije...

Ja, ja, to je hipoteka odcepitve. žal, nič ne ka¿e, da jo bomo kmalu črtali iz naše družbene prakse. »Jastrebi« imajo še vedno neverjetno moč nad javnim mnenjem. In institucijami viadanja.

Tesnobne občutke Jeze in nemoći vedno skušam poplakniti z mislimi svojih nesrečnih prijateljic. »Največji rodoijub je tisti, ki pove svoji domovini, da se obnaša nećastno, neumno in grdo! mije nekoč zapisala ena izmed njih, ko je citirala pomembnega tujega misleca.

Kot pred mnogimi leti knjigo Jasenovački logor smrti zdaj

prebiram knjigo generala, ki je v usodnih trenutkih naćeloval spopadom za ohranitev nedotakijivosti zahodnih meja zvezne države. Prevevajo me podobni občutki, da se z muko prebijam skozi straní dokumentarnih zapisov. V želodcu se mi dviga mučnina. Sram me je zaradi verolomnih rojakov, ki so takrat vodili mojo ožjo domovino.

Med potjo iz domaćih krajev sem v avtu ujela poroćilo o zaslišanju bivšega predsednika pred haaœkim sodiščem. Œi0 mije na smeb in hkrati na jok. Vedno znova se je na nadležna vprašanja sodnikov O kršitvah Slovenije med osamosvojitveno vojno izvlekel z besedami: Spoštovano sodišče, lahko dobite na vpogled poročilo našega obrambnega ministrstva o teh dogodkih...

Zvečer pred televizijskim zaslonom sledim sekvenci prizorov s sodišča. Zagledam se v zabuhel obraz »nekdanjega oÈeta naroda«. Glavnega obtoženca, bivšega predsednika ZRJ, niti pogledal ni, kaj šele obgovoril, kot je to delalo sodišÈe. »To je bilo grdo, saj sta bila nekoć vendar prijatela!« seje ob takšno obnašanje kasneje ironično spotaknil naš vodilni psiholog.

Dan po zaslišanju se flisem mogla premagati, da se ne bi obregnila ob komentare novinarjev, kako hrabro se je držal pred sodniki.

»Kaj si pričakovala, da bo nekdanji predsediük pljuval po Sloveniji?« seje nasršil soprog.

»Ne. Pričakovala sem, da bo govoril resnico. To je bil dolžan storiti.«

»Misliš, da je vedel za tista sranja?«

»Q tem ne dvomim. Med spopadi je s fronte’ dobival sveža poroÈila teritorialcev in policistov. Samo zato se je skliceval na obrambno ministrstvo, da si je lahko umil roke. Podobno se spreneveda, ko gre za izbrisane, le da ima tokrat v rokavu skrit adut z notranjim ministrstvom.« Utihnila sem in ker mi ni ugovarjal, sem »obtožnici« dodala še eno točko,

»Pripovedovala sem ti, kako sem bila šokirana, ko je državna tožilka pred Staničem in odvetnikom izbrisanih potegnila iz predala prijavo proti častnikom slovenske vojske zaradi kntega ravnanja z oficirjem KOS-a med desetdnevno vojno. Takratni predsednik države jo je poslal tožilstvu tri dni po preteku roka zastaranja. Èe verjameš ali ne, vrbovna tožilka je imela solze v očeh, konam je priznala, da ima zvezane roke,«

Soprog ni več spregovoril, vendar si nisem delala utvar. Zagotovo ga nisem prepričala. Sam se bo moral srečati z dvoj- nim obrazom Èloveka, ki je zlezel pod kožo velikemu delu nekritičnih, lahkovernih rojakov.

Se vedno sva si zelo drugačna! sem pomislila brez prizadetosti. »Šimf a« Èez državo, Èele more. Jaz se takrat običajno zagrnem v moik. Energijo branim za pomembnejše stvari, Zivijenje je prekratko, da bi si ga človek grenil z razmišljanjem O dejanjih narcisoidnih voditeljev.

V posmeh »partnerstvu za mžr«

Sovraštvo, ki ga je na njive, raztresene po Baikanu, zasejal agresivní nacionalizem, je šlo spomladi 1999 v klasje. Po »dol- gem Èasu« srno bili »Balkanci« spet na pragu vojne. Tokrat je bila tarča Srbija zaradi Kosova. Ali bolje rečeno - zaradi svojega predsediika. In družbene ureditve, v kateri So ostale Sence socialistiénega sistema. A zares samo Œe Sence.

Govori ameriškega in nekaterih drugih voditeljev držav Zaboda, reakcije medijskih skrajne¿ev So dali sbititi, da se miru v tem delu sveta znova obetajo hude preizkušnje. Zagovorniki vojaškega posega »v zavezništvu za mir« nedvoumno razglašajo poglavitne cilje Natovega napada: pokazati vso resnost in nasprotovanje srbski agresiji, kaznovanje srbskega predsednika s tem, da mu preprečijo napade na civilno prebivalstvo, srbskemu vojaškemu stroju pa nadaljnjo eskalacijo na Kosovu.

Veliki strateg, generalni sekretar Nata, je svetu posredoval posebno sporočilo zavezništva združenih sil v Evropi. Izjavo, ki bi se je resen politik moral sramovati. Moramo ustaviti nasilje in preprećiti katastrofo na Kosovu, to je naœa moralna dolžnost! Nismo v sporu z jugoslovanskim ljudstvom! se je priduœal. Kakšna demagogija! Niso v sporu z njim, a tolčejo po civilih. Starcih, otrocih...

Nič bol je se v mojih očeh ni odrezal »poglavar dežele«. Iz— razil je obžalovanje, ker je prišlo do vojaškega posega, hkrati pa ugotavlja, da se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi, saj agresivna Srbska politika že nekaj let ogroŸa mir v jugovzhodni Evropi, povzroča humanitarno katastrofo, izziva demokratični svet. Vojaško posredovanje Nata je zato mediarodni ukrep, ki ni sovražen srbskemu narodu!

So kovinski ptiči golobi miru ali jastrebi apokalipse? se sprašuje novinar osrednjega dnevnika, Zame ni nobene dileme. Mir je znova doživel poraz na celi fronti. Spet SO SC našli »modri voditelji«, ki z vojno odpravljajo nasilje nad civili. Ciovek bi bnhal do onemoglosti. Se Ÿolč bi izkašljal!

V dnevnem časopisju iščem iskrice človeške prizadetosti, a naletim na boij ali rnanj prikrito privoščljivost. Prepiram se na yse strani, izg-ubljam prijatelje, z jezikom do kolen dokazujem svoj prav, da bombe prinašajo samo smrt in razdejanje. n sovraštvo. Namesto pomladnih vonjav, ki človeku razveseljujejo srce, voham v zraku dah kolektivne smrti.

»Beograjčani So tako kot leta 1941 spet v kleteh in zaklonišÈih,« mi poroča prijateljica iz srbske metropole. »Mo- ram reči, da se odlično držijo. Na mostu prek Save se jih vsak večer zbere nekaj tisoč. Tako z živimi telesi straŸijo pot, ki vodi v osrčje Srbije.«

Z Gorenjske je nepričakovano pripotovalo pismo.

»Spoštovana! Spričo tega, kar se dogaja okoli Jugoslavije in Kosmeta, zdaj pa še glede napadov na Srbsko republiko, sem se odločil za tekst, ki ti ga prüagam. Poslal sem ga še nekate— nm prijateljem. Vsem, tako tudi tebi s prošnjo za podpis. Zaradi časovne stiske žaL niso bili mogoći predhodni dogovori in usklajevanje. Èe se strinjaš prosim za poštno obratno potrdilo tvojega podpisa, tako da bi besedilo lahko Èimprej posredoval obõilom.«

Z mešaninii občutki sem se poglobila v spremni tekst...

»Evropa, prebudi se! Evropa in Amerika zbirata do zob oboroženo vojsko z namenom pregaziti majhno suvereno državo na Balkanu, Obe se sklicujeta na demokracijo in človekove pravice, a jih na ta način sami najhuje teptata. Istočasno, ko z grožnjami in kopičenjem orožja ruœita osnovna naćela Združenih narodov, podirata tudi Daytonski sporazum, ki sta ga sami izsilili. To dokazujejo zadnji udarci proti Republiki srbski, ki jo hočeta obglaviti in razklano na dva dela uničiti.

yse to resno ogro¿a mir na Balkanu, v Evropi in po vsem svetu. Ogroženi so temelji so¿itja med državami, Sioveniji grozi izguba samostojnosti, suverenosti in samospoœtovanja, Èe dovoli prehod in prelet tujih vojsk in če na kakršenkoli naÈin sodeluje v Natovih načrtih in njihovi izvedbi. Glasovanje za Natove nakane pomeni udarec z nožem v hrbet ponosnega naroda.

‚taž, laž, evropska laž! praviv pesmi naš pesnik Kosovel.

Kitajski filozof Lao-Tse pa je zapisal: Ko prevladajo doktrine Èloveštya in pravice, siedi hinavščina.’ Kakšno ticemerje: Z grožnjami in vojno ni mogoče graditi miru! Zato ne stopajmo po Hitlerjevih stopinjah, saj Verno, kam so pnivedle.

Evropa, prebudi se! Zaustavi vojni stroj!«

Seveda sem Sev srcu globoko strinjala z vsako vrstico. Toda Èasi, ko sem plavala na oblakih politiÈne naivnosti, So bili že zdavnaj mirno. Nisem si delala iluzij, da bi takšen poziv v raz- rnerah vojne evfonije, ki je zajela Evropo, pomenil kaj več kot kaplja v morje.

Prijatelju sem skušata odgovoriti kar najboij rahločutno, saj sem si lahko zamišljala, kako mu je pn srcu. Spomin na njegov obisk na Èrnovrški planoti in pripoved o mejnem spopadu vodcepitveni vojni, reševanju ranjencev enot JLA pni Novi Gorici je bil v menj še vedno živ.

Koso Sev vojaškem oporišču na severu sosednje države pn- pnavljala tetala za začetek napada, sem v eni izmed obatnih občin vodila pogovor o trilogiji Vojna iz ljubezni. Odsotno sem poslušala komentarje udeležencev srečanja, ki So Sl v odmoru dajali duška,

»Naše otroke borno morali naučiti, da bodo spore reševali z besedo, ne z oro¿jern! se je do nedavna širokoustil ameriœki predsednik. Zdaj pa mimo varnostnega sveta napada suvereno državo...«

»In za nameček je Slovenija že pred meseci dovolila prelet letal Èez njeno ozemlje!«

»Tako so Natovei dobili bližnjico. Do Beograda je vsega 600 km zračne hnije...«

»Fa srno nekoč na vsa usta pnisegali bratstvu med srbskim in slovenskim narodom!«

»Jn Sez velikim pompom vozili z vlakom pnijateljstva v tiste kraje«

Imelo me je, da bi se pobrala iz dvorane, se zavlekla v kakšen samoten kot in se pošteno zjokala.

Živim V Èasu »hurnanitarnih bombardiranj«. Poveljujejo jim »humanitami« generati, ki z napadanjem in pustošenjem bdijo nad mirom in blaginjo tukajšnjih Zemljanov. Zivim v Èasu, ko po zraku frčijo »humanitarne« bombe in padajo »humanitarne« žrtve. Zivim v času, ko Zahod brezmejno skrbi za usodo kosovskih Albancev, za yse druge državljane tega planeta, ki trpijo

nasilje majhnih in re1ikih diktatojev, m ni mr. Hinavščina »vojnih psov« je v vseh časovriih dimenzijah enaka; pokvarjeni se, sprenevedavi, demagoški... Navsezadnje v Srbiji, kier se pred bombami in posied ami zatekaju v zklonišÈa ugrože’ú civilisti, živi tdi kar lepu število rojakov.

»Kaj naj rečem, ko me budov gostilni spraševali o Kosovu?« me je povpraœal mo¿. »Aha, že vem!« si je kar sam odgovoril. »No, zdaj borno končno lahko razdeLiLi premoženje. Smočí sem poslušal predstavnika s Kosova na naši nacionalki. Nastopal je zelo samozavestno, češ da imajo Albanci na Kosovu veliko ljudske sile. Kot bi govoril O zalogi klavne živme na pašnikih. Kot vidíš, seje v Evropi partnerstvo za mir zelo hitro spremenilo v partrierstvo za vojno. Zahod, ki ga predstavlja Amerika, hoče zdaj isiliti obračun z ideološkim nasprotnikom. O odgovornosti OVK niti besedice. Vsi govorijo, kako srno srečni, ker srno se rešili Srbov tako poceni.«

‘,Narodi na Balkanu So jmelí veliko priložnost, da se zapiœejo v zgodovino. Zapravili so si jo zaradi debitnosti svojih vuditeljev in lastne neodgovornosti. Zdaj imajo, kar so si zaslužili. Hvala bugu, da mojega glasu na nobenih volitvah ni dobil nihče! Kako bi se zdajle počutila ob tem, da nićesar na svetu bolj ne sovražim kot vojne«

Ostre, kritične misii se pletejo v nedogled. Ne budi tako stroga! prihaja do mene rnožev odmev. Stroga? Kje pa! Zgodovina ne bo nikoniur prizanesla, sem preprićana. Ne velmožem mojega naroda, ki se Sprenevedajo po Evropi kot preizkušeni pacifisti in se sprehajajo po metropotah balkanskih državic, jirn »dobrohotno« delijo nasvete, prisegajo na nenasilje - potem ko su mu 991. dali nesiutena krila - ne novopečenirn politikom drngih bivših republik.

Prizanesljiva flisem do Albancev. Ne morem bjti. Demonstrirali so, kose Titov grobu še ohladfl ni. Puntali SO Sev času, ko So VS€ republike pod gestom bratske pomočí vlagale na Kosovo, da bi ga gospodarsko okrepile. Zahvata? Kar niSo samí uspeli uničiti v ravsanju Srbi, budo dotolkti Natovi pogumni fantje izpod neba. Takrat, ko so imeli svojo Pokrajino z vsemi organi oblastj, centralno knji¿nico z zlatimi kupolarni, se bili skrajno neadovoljni in protesti se si siedili drug za drugim.

Naši pulitiki še vedno uspešno vodijo Slovence za nos. Nič ne kaŸe, da bi jirn bili kmalu pripravijeni prinati, kako ne spreje-

maju ameriške »osvoboditne vojne« in uredjtve sveta; da obsojamo vojno in prevzemamo lastno odgovornost za mir.

»Pa srečno na veselici!« je v odgovor svojemu bivšemu profcsorju (kot podiplomant in doktorand) na izjave v javnosti O »osvobajanju Kosova«, zapisal moj prijatelj Stanič v osrednji dnevnik. »Očitno se veselite tragedije srbskega naroda in drugih narodov ZR Jugoslavije. Vsi so humanitarno ogro¿eni in ne samo Albanci. Albanci še posebej, ker so zlorabljeni kot sredstvo (topniœka hrana) za dosego ciljev psov vojne. Mene osebno prizadene tragedija slehernega nesrečnika ne glede na nacijo ali vero (tudi v moji družiú je sedeminštirideset begucev in pet mrtvih). Spomnite se, profesor, veselice tudi na ministrski ravni, koso Hrvatje pregnali Srbe iz Bosanske krajine.J«

Ne moreœ obračunati z enim Èlovekom tako, da uničjš celo deŸelo! je komentiral italijanski novinar, ko se je Natoveem zgodila kitajska ambasada.

Zelo preprosta resnica. Zakaj ji toliko ljudi noče prisluhniti? Vedno znova se igrajo vojno, preštevajo in pokopujejo rnrtve, hkrati prisegajo svobodi, človekovini pravicam kot najvišjim idealom. Èigavi svobodi? Večnih popotnikov deželo Haad? Pravici, da smeœ žrtvovati življenje za danaœnje in jutrišnje arogantne oblastnike? Med njimi zaznavam Èedalje manj razlik. In tega me je najbuij strah,,.

Vtej sivini, prekriti s platino lažne človečnosti insulidarnosti, se zato toliko bolj dragocena kritična svarila resničnih človekoljubov, med katere sodi tudi prijatelj - pomo¿ni škof Stajerskega. Pogumne je zapisaL »Milirn, da ni te¿ko uganiti irnena arhitektov svetovnega reda in v resnici prinašalcev največjega zla in nesreće za človeœtvo. Stalin, Hitler in danes Clinton, na videz zelo različni politiki in mogočniki, v resnici pa hudu podobni Samovani rešitelji sveta, ki So pripravLjni celo yse čluveštvo pahniti v največjo nesrečo ali ga žrtvovati za neke svoje interese,.. Clinton danes naznanja, da mu gre za obrambo osnovnih človekovih pravic... Albanci imajo na Kosovu pravico do najširše avtonomije, to je gotovo... Kar pa danes počneta Amerika in Nato, jev resnici rušenje svetovnega reda in zločinsko razkazovanje voaške moči nad suvereno državo Jugoslavijo. Amerika in druge članice zveze Nato nimajo nobenega pooblastila Združenih narodov in Varnostnega sveta... Ameriki in njenim zaveznikom v Natu gre za popolnoma drugačne interese, kot so človekove pravice. Fredv sem je treba Èim bolj izločíti ruski vpliv na Batkanu, uničiti

jugosJovansko vojno industrijo, da bo Amerika laŸe prodajala svoje orožje v de¿ele tretjega sveta. In končno je treba preskusiti moč modernega orožja, da ga bo mogoće naprej izpopolnjevati... Rmlívo je, da si poskušao vsi sateliti in satelitki Amerike in Nata pridobiti njihovo naklonjenost s tem, da pritrjujejo njihoVernu brutalnemu posegu v Jugoslaviji. In manj kot So pomembni, bolI se strinjajo tern početjem, ker hkrati upajo, da si bodo tako laže odprli vrata za vstop v Nato in Evropsko unijo...«

V mrzlo jutro me iz Pariza doseŸe pismo prijateija, rojaka Z Goriške, ki je v Franciji že davno našel drugo domovino, a se mu še vedno toži po tist, kjer mu je tekla zibelka. Prijateljstvo sva sklenila v času sesutja avnojske Jugoslavije, ko je v revialnem tisku naletel na moj intervju o vzrokih in posledicah brezu nnega konfiikta na nož,

»Priznati moram, da me najboij ¿re, kar mije razkrila agresija na Jugoslavijo. Natovi napadi na naše južne brate Sose VSi tu v Franciji odijali V ozračju kolektivne histerije katero nikoli nisem imel nič opraviti. Besede So izgubile svoj običajni pornen. Priznani íntelektuali so se obnašali kot popolni kreteni. Komunisti so plakatirali po zidovih proglasimo olidarnost in mir v Evropi’, hkrati pa izjavljali, da ostanejo v vladi s socialisti. Nikjer ni bilo nikogar, ali skoraj nikogar, ki bi bil sposoben odloÈno spregovoriti, da se ustavi bombardiranje. Po drugi strani pa je bilo enako jasno da javno mnenje težko dojema peklensko dialektika svojih poHtikov in medijske propagande. Slednja še nikoli ni posegla v javno življonjo tako očitno grobostjo. Nasilje z bombami nad Srbijo so opravičevali na televiziji in v časopisih.

Ne bom vam govoril, zlasti vam ne, kako te¿ko je prenaœati laž, kadar se njena prisotnost bahavo in izzivajoče bohoti sleher i trenutek v medijih in končno pn ljudeh, ki jirn pač ne preostane drugega, kot da ponavljajo, kar so videu, slišali ali brali, n kot da jirn laž ni dovolj, so ji dodajaLi Œe nizkotnost, ki se je včasih izrodila v pravi rasizem. S svojimi izjavami So najvišji državniki dajali zgied, kajti nihče med njimi ni skopanil niti z lažmi niti z nizkotnostjo. Tako smo bili dele¿ni simboličnega nasilja, ki je svojevrstna preizkušnja za moralne ljudi.

Bil sem zaskrbljen za svojce ki jim pač flisem mogeL sknivati svoje togote in bosa. Po drugi strani pa sem vedel, da je Jugoslavija moj osebni problem. Zaćel sera beleŸiti svojo jezo,

nesporazume.,. Urodil sem si nekakšno kartoteko, kamor sem dan za dnem uvrščal razne podatke, članke, izjave, letake... Ko se ozrem nazaj, se mi zdi, da mije vseeno pomagalo.

Tačas imam dvesto petdeset stani in štiri velike aboja papirja z raznimi dokumenti. Urejam, prepisujem, prevajam. Kmatu bom končal svoj paniœki dnevnik balkanske vojne. Morda bom na ta naÈin uspel prebroditi to strašno preizkušnjo, ki ji pravimo bivša Jugoslavija...«

»Pretresena sem prebirala vaše pismo,« sem mu odgovarjala. Kar ste doŸivljali je tako podobno mojim občutkom More, ki se je vlekla skozi nekaj mesecev, se še vedno flisem otresla. Se manj ogorčenja, da se je to zgodilo na tlu Evrope (Balkana). Vsekakor so dogodki hudo omajali mojo vero v človeka in človeštvo. Hkrati pa o seveda potndili moje temeijne ugotovi—

v tnilogiji, da barbarski del človeštva ne more shajati broz vojne; da se fi pnipravijen pogovarjati o drugih rešitvah. Med ta del brez omahovanja uvrščam tudi slovenske politike, ki so vodili projekt odcepitve Siovenije.

Evropski politiki So V dneh ob novem letu trkali na Vatikanska vrata. Prihajali so po odvezo za to, kar so počeli na Bal- kanu. No, zagotovo SO jo dobili, saj je šlo za rušenje ostanka sociatistične Jugoslavije. Kakršnakoli ježe bila! In za ta ciij so bila dovol jena vsa sredstva. Kaj zato, če So umírali otroci, Starci, mtadi vojaki!? Njen predsednik pa je vSem v brk še vedno čvrsto v sedlu.

Prav ste storili, ker ste dokumentirali ta pasji čas. V dolgih nočeh na Èrnovrški planoti sera preklinjala borabnike, ki so po srbskih mestih sejali smrt. In spet sera doživljala tesnobo druge svetovne vojne...

VÈeraj so naši sosedje na Hrvaškem za svojega predsednika izvolili človeka, ki se je na vsa usta hvaUl, kako je 1991 razbil Jugoslavijo. Moji« voditelji in hnvaško ljudstvo ga lahko sto- krat proglasijo za velikega demokrata. Zame je bil samo bednež, ki ni bil sposoben popeljati predsedstva skupne države v modra pogajanja, da bi se izognili holokaustu na Balkanu. Vojnim in drugim strahotam še ne vidim konca.

íz vseh vaših pisem razbiram, kako ste bili navezani na najino skupno domovino, Zato vam pošiljam kaseto s filmoma Koje bilo najtežje biti človek. Priznam, da sama še vedno ne morem slediti filmskim zapisom brez bolečine. Zlasti po prvern deW si boste še bolj na jasnem, zakaj flisem mogla molčati ob nišenju

Jugoslavije. V zadoščenje mi je, da se glavnim protagonistom drug za drugim vrača meč, Smrt predsednika nove hrvaške dr¿ave ni zbrala toliko državnih voditeljev, kot se je zgodilo ob grobu Tita - velikega diktatorja in tirana’. Slovenski poutiki se pogrezajo v blato medsebojnib obračunavanj, ki go podobna tistim v mafijskih podzemljih.«

Po dolgem času se je iz Beograda spet oglasil upokojeni siovenski general, predsednik tamkajšnje slovenske sekcije Zveze borcev. Odgrnil mi je zaveso s spomladanskih dogodkov, ko je Zahod z navidezno krotitvijo voditelja države hkrati obračunaval s srbsko vojsko.

»...Verjetno Vas zanima, kako je bilo in ješe tukaj po7B dneh bombardiranja, Tudi največji optimisti ne morejo razumeti, kako je narod yse to tako hrabro in dostojanstveno prenašal in prenaša. Udarniško obnavlja državo - tako kot po drugi svetovni vojni. Izdajalcev in nasprotnikov je bilo manj kot odstotek.

No, čeprav resnica hodi počasi’, vseeno prihaja. Vsak dan je v svetu več ljudi, intelektualcev, poLitikov in državnikov (največ v Grčiji, Italiji, siišijo se tudi iz Nemčije, Francije, Anglije, yse bolj pa celo iz Amerike), ki govorijo in piœejo, kaj se je doga- jalo pn nas. Vidijo, kako laže Clinton, ki vedno znova ponavlja, da so Srbi za yse knivi, Po njegovem So krivi za prvo in drugo svetovno vojno, za dogodke v SFRJ in sedaj na Kosovu. Ne bi nas začudilo, Èe bi Srbe proglasili tudi za krivce dogajanja V Èečeniji!

Pnilaam pismo ameniške državljanke, ki ga je naslovila generaLu Sortu v Avianu. Tistemu, ki je prek vaših glav pošiijal letala ubijati naše ljudi (unirio je prek tristo otrok). Rušil je mostove, šole, bolnice, proge, elektrosisteme in druge objekte... Žal nam je, da So takšno politiko podpirali uradna’ Slovenija in njeni predstavniki v Varnostnem svetu..

Težko nam je, ker moramo opravičevati tako obnašanje. In kot nalašč je izMa še knjiga dr. Bajta Bermanov dosije’. Zanj moji prijatelji pravijo: Svašta smo mogli očekivati od Slovena- ca ali da dokazuju kako su bili veči četnici od nas, to nikako!«

Kmalu je pismu sledilo še drugo. ».. Veseli srno, da v tujini sleherni dan objavijo yse več resnice, kaj se je in kaj se dogaja tukaj. Žal, temu ne sledijo uradna’ Slovenija in njeni mediji. Na žalost imate prav, ko piœete, da za popravni izpit ne bo več priloŸnosti. Beremo novice ° težavah, ki pestijo Slovenijo. Bo torej tudi pn Vas hudič pniœel po svoje?’ Hrvaška, Bosna

in Hercegovina, Makedonija zahtevajo nazaj denar, ki ga je varčevalcem odnesla Ljubljanska banka. Zato sta predstavnika Muslimanov in Hrvatov obrnila hrbet slovenski zastavi pred stavbo vlade v vaši metropoti. Bo torej še ropotalo, seveda predvsem po žepih, ker najbrž samo to občutijo naši Janezi, Zdaj odbajajo v pokoj ddavci, ki imajo ptačan delovni sta¿ samo iz časa SFRJ, ker ga v samostojni Sloveniji skoraj nihče ni plačal inga tudi zdaj ne plačuje. Tisti, ki delajo privatno in na črno,’ ne plačujejo zdravstvenega zavarovanja. Kako se bodo zdravili na stara leta? Tudi mi imamo te probleme, vendar v manjši meri, ker je državna politika drugače usnierjena...

Tokrat vam pošiljam dnevnik, ki ga je med bombardiranjem ZRJ pisal Srb s psevdonimom Gagi’ iz KosoVega Polja.«

Berem odlomke teksta, za katerim siutirn stiske in tesnobo neznanca, ki seje znašel sredi bojne vihre.

»Kosovo Polje 7. IV. 1999 Sta da vam ka¿em, držimo se i verujte mi da smo vrlo hrabri.. Lete iznad nas svaku noé, bombarduju, Èesto ne znamo ni gde pada, od silme detonacija. Samo Kosovo Polje je trenutno dosta poštedeno ali zato u Prištini gde svi radimo je jezivo, pogotovu posle noćašnja tri naleta, koji nikad nisu bili tako siloviti i neljudski... Snaga i silina eksplozija je tako strahovita da nas nikakvo skrovište ne bi spasilo ako dode do direktnog pogotka.. J pucalo je na sve strane. Sve se živo treslo. Doduœe ništa nam nije potomljeno u kuči i sve funkcioniše, ali da vidite grad... Tuga i jad. Kad god podem na posao samo čekam da vidim nova rasturanja. Zamislite, idioti nam bombarduju centar grada! Pošta je neprepoznatijiva. Banka, velika lepa zgrada koja je stvarno krasila taj deo grada je ruina na stubovima, robna kuča, pozorište, ada ne pričam oma- lom naselju prema bioskopu Omladina, kamen na kamenu nije ostao. Cak ni to nije najgore, pogodili Smoč sam centar našeg gradskog groblja na ulazu u Prištinu. Ovaj nočašnji vandalizam stvarno nema opravdanja. Ljudi traže kosti svojih preminulih po okolnim livadama... Kosti su tetele čak do Kupusišta, naseija na skoro pola kitometra južnije... Ne mogu verovati da idu tako daleko, da ni mrtvima ne daju mira...«

»Kosovo Polje 12. junij 1999 Poœtovanje svima. Upravo stigoh iz grada. Doček je bio veličanstven. Grad nikad nije bio puniji narodom. I staro i miado, i zastave i buketi, i suze i grIjenje, ljubljenje, pozdravljanje, sirene, bilo je i votke. Još malo pa bismo ih uplašili... Kažem vam srečniji sam bio što videh taj

silan srpski narod nego što nam Rusi prvi dodoše. Mo¿e ceo svet videti koliko je Srba ovde ostalo, i to samo iz grada. A da Nato dobi boks dobi i to kakay, mislim da Rusina neće oprostiti... Mi noćas nedemo na stra¿u, pošto je deo konvoja sada upravo ispred moje ulice. I osećamo se vrlo sigurni. Jedan veliki deo konvoja je zaobišao grad I uputio se pravo na Aerodrom Slatina kod Goleœa. Tako da de zbunjeni Nato sutra biti dočekan Sa ruskim osmehom i njihovom opremom...

Nažalost prve grupe izbeglica iz Metohijskog kraja su pristigle u grad... Ved ib tma nekoliko hiljada... Svi su imali samo po par sati da se isele iz svojih kuda i pod pretnjom terorista OVK morali da be¿e, i spasu glavu... Da, desilo se ono Èega srno se plašili. Došlo je do vakum zone. Naši se povukli, teroristi su odmah navalili na narod,,.«

»Binka N., 14. Jun 1999 Tresu mi se ruke i igraju mi miœići po telu, ne mogu da se kontrolišem. Ved nekoliko dana plačem, najviše od jada, a plakala sam od sreče kada sam videla kako Rusi ulaze u Prištinu.

A onda su smoč na ABC news pustili jednoÈasovnu emisiju o Prištirú. Videla sam kako se naœa zastava skida Sa granice i diže se albanska. Videla sam kako naše vojnike pljuje razula- rena masa Šiptara i gada iii kamenjem dok se oni povlače. Naši vojnici su bili u autobusu a Siptari su kamenicama i štapovima razbijali šoferšajbnu i prozore, oni su mogli samo da dignu ruke í da pokriju glavu.

Pucali su Nemci na dvojicu naših u kolima, jedan je ubijen dok je drugi bio sniman u poslednjim trenucima života. Sedeo je u izrešetanim kolima Sa krvavim grudirna i molio da mu neko pomogne, samo je zapadrxjačka kamera bila uperena u njega. Nisam razumela šta je on govorio ali se vaijda neko na kraju smilovao i izneo ga je iz kola, umro je sam na sred puste ulice dok su zapadnjačke humanitarne karnere snimale. Nemački vojnik koji je bio lakše povreden je bio Sa iste lokacije hitno odveden sanitetom...«

Ni kaj, to je bila zares humanitarna vojna! z grenkobo razmišljarn. Nič Èudnega, če je mojega prijatelja, generala iz Beograda, pornagala spraviti v prerani grob. Pogrešala bom njegova pisma, ki So me vedno znova spodbujala k pisanju. V njern je do konca živelo upanje, da se bodo jugoslovanski narodi med seboj pobotali. In osnovali državno skupnost - pa čeprav

še tako rahLo - ki jim bo pomagala preživeti v surovem svetu povampirjenega kapitalizma.

Zadnje vrstice prizadete poročevalke s Kosova mi prikličeio v spomin prizore iz naše odcepitvene vojne, ki seje kar nekaj- krat izkazala na moč »hurnanitarno« do pomoči potrebnih. Pogrnila je celo organizacija, ki v svojem grbu nosi rdeč kri¿. »V de¿eli« zares ni bilo »vojne iz sovraštva,« kot je trdil eden glav— nih »osvoboditeljev«. Tudi »izbrisani«, ki so za dolga leta poniknUj íz državnih registrov s svojimi pravicarni vred so se rodili iz velike ljubezni do nekdanjih južnih bratov!

Nemo sledim programom tevičarsko usmerjenih TV Sosednje talije. Ne zmorem neprizadeto sprejemati sporočil ° »kolateralni škodi«, ki So jO utrpeli nič hudega sluteči pripadniki Natovih enot zaradi kasetnih bomb osirornaœenega urana. Med vojno na Kosovu So Američani izstrelili enajst tisoč projektilov tem »umotvorom« nikoli utrujenih »psov vojne«. Prav bi bilo tako, bi zagotovo rekel pokojni Fiorjan, če bi v krstah počivali naduti politiki in generali. Ubogi fantje! Uboge družme! Zakaj niso ¿rtve italijanski politiki? Pa še za levičarje se proglašajo, čeprav so brez vesti odprli fronto na videz daleč na Balkanu a je potrkala na domača vrata, Maščevanje narave?

Italijanskivojaki,ki sovBlHinna Kosovumedčiščenjemvojnih polj prišli v stik z osiromašenim uranom še naprej umirajo. Zaradi tumorjev na ščitnici, malignega obolevanja bezgavk... Posledice Èutijo celo njihovi novorojenčki. Glavni akterji vojne pustolovščine na Kosovu in v Srbiji a œe vedno vztrajajo, da gre samo za kratkoročno nevarnost. Zrtve balkanskega urana so neizpodbitno mrtve dolgoročno!

»Evropa zdaj!«

Namesto jezikovne pravičnosti nam bruseljski komisarji in uradniki ponujajo jezikovni pragmatizem z dejansko prevlado angleščine. »Skupna jedra«, ki so svojčas dvignilaria noge rojake kulturnike, zdaj ne strašijo več po »moji de¿eli«. Skoda, da ra— zumniki niso tako občutljivi za »angleška, avstrijska in nemška skupna jedra«. Èez noć so se zasidrala na Slovenskem, zasedla yse vidne kotičke mest in vasi. Mimoidoče in mimovozeče prijazno vabijo k nakupom s panojev v predrnestjih.

A to za de¿elo pod Alpami ni najhujše zlo. V nedrih slovenske zemlje je začenjal poganjati korenine svojevrstni neokolonializem. Kmetje na œtajerskih ravnicah ¿e dobivajo denar, ker so nehali sejati siadkorno peso. Kaže, da ga bodo dobivali še veliko let samo zato, ker nečesa ne delajo. Siadkor pa za naše potrebe proizvajajo in prodajajo drugi iz Tjnije, Izkrčitev vinoradov v Halozah ali Slovenskih goricah boste dobili plačano! Ce pobijete svoje krave, pa četudi so najboljše mlekarice, in jih zmeljete v klobase, vam bodo plaÈali, ker ne molzete več mleka. »Strokovnjaki« in politiki obljubljajo dobro plačilo iz kapitalistično totalitarne Evrope, če boste kunu S koruzo, pustili s pšenico zasejana polja prerasti s srobotom in koprivami.

Govoričenje, da je sladkorja, vina, koruze, pšenice in druge hrane pneveč, je ob milijonih lačnih, sestradanih, revnih in podhranjenih perverzno. Èista hinavščina. Zločin!

Ka¿e, da So se tudi za Evropo začele prave težave šele sedaj, ko je S pomočjo ZDA in Vatikana brezobzirno obračunala s socializmom, da bi izgubtjene nekdanje kolonije v Afriki in drugje zamenjala z novimi. Tistimi na vzhodu Evrope in Bal— kanu. Od tod vre v njena velemesta pocení delovna sila, ki je pripravljena prevzemati najbolj bedna opravila, da le sme zreti v bleœčeča lica nebotičnikov in polne trgovine dobrot, ki si jih nikoli ne bo mogla pnivoščiti. fCo se je skotila recesija, je tudi »evrodemokracija« zaćeta pokati po vseh œivih. Se bo nekoć Sesula kot hišica iz kart, kot seje toliko obetajoča jugoslovanska skupnost?

Dolgo so me mučili občutki nekakšne nedorećene knivde, ker na referendumu nisem glasovala za vstop v novo »domovino« - Evropsko skupnost. Ti občutki so se začeli razblinjati ob korespondenci z rojakom iz Pariza, s katenim sem spletla vezi po izidu prve knjige Vojna iz ljubezni. Združeno Evropo je do¿ivljal mnogo prej. Od blizu. In zradil zid do nje.

Njegova pisma so bila čedalje bolj pesimistična, polna negotovosti. Videlo se je, kako ga krotovičijo vprašanja o preteklosti, sedanjosti in negotovi prihodnosti človeštva. »Cest la vie, pravijo Francozi. Zivljenje je pač tako. A ni bilo vedno tako. œe nedolgo tega go ljudje živeli bolj strpno, lagodneje. Tako rekoč od danes na jutri se je yse spremenilo. Ameriœki način postaja norma. Socialistični sistem seje sesul in tako odprl pot nebrzdanemu kapitalizmu. Kako je Inogoče, da 5° se tako spremenili tudi ljudje? Kako je mogoće, da sprejemajo stvani, ki so V

očitnem nasprotju z njihovo bitjo? V mislih imam ožjega soro— dnika, 5 katenim sem vas poleti seznaniL Partizan v Franciji in na Primorskem, od zmeraj komunist in kljub temu zagovornik današnje pohtike. Sprašujem se: Je bilo v socializmu ljudem nekaj tako odvratno, da So se ga s tako lahkoto ne samo otresli, ampak ubrali prav nasprotno pot? Te¿ka vprašanjal Odgovorov pa ni...

Pohtične razmere v Franciji dodatno prilivajo vodo na mlin tistim, ki obračajo hrbet svoji desetletni angaŸiranosti. Vsak na svojem vrtičku - jaz osebno na Balkanu - opisujemo škandalozna početja vladajočega Zahoda, nihče pa ne reće karkoli bistvenega na račun temeljnih razlogov, iz katenih izhajajo, Zakaj nikogar ni mogoće prijeti za besedo? Morda preprosto zato, ker se preveč samo govori. V besednem vrvežu izgine sleherna zahteva po pristnosti. Zvestoba dani besedi se sploh več ne postavlja v ospredje, čeprav je po mojem bistvenega pomena. Socializem kot sistem, kisi prizadeva ustvarjati pogoje za uresničitev onakosti, je vsekakor vreden naše zvestobe...

Cas hiti in z žalostjo ugotavljam, da mine uspe nič pametnega spraviti skupaj. Piœem recenzije, včasih kaj prevedem. Med natovskim bombardiranjem Jugoslavije sem pisai dnevnik. Tako sem se nekako prebil skozi tiste grozotne dni. Nastalo je tristo strani zapisov. Morda biz njihovo objavo dal duška svoji aktivnosti.

Sicer pa razniišljam o vaših izbrisanih, ki se mi vseskozi prikazujejo kot osrednji simptom slovenske samostojnosti, Pre- bral sem številne komentarje znanih Siovencev. Vsi so kritični, zahtevajo, da se krivica popravi. Vendar nihče ne gre do bistva vzrokov, ki So omogoćili, da se preprosto izobči več deset tisoč ijudi. Intelektuatci, ki se zavedajo, da bo zgodovina nekoč neusmiljeno postavila zahteve pred naš nanod, zdaj iščejo naćin, kako zakrpati slovensko državo in jo tako reœiti pred moralno pnopastjo.

Ko je govor o izbnisanih, človek ne more kaj, da ne ugotoVi, kako gre za nekaj naravnost nezaslišanega, poœastnega. Se huje je, ko razkrivaš, da o tem vsi yse vedo. Problem seveda ne more biti zreduciran na odškodnine, ampak neizprosno terja širši pretres razmer, ki So pripeijale do slovenske samostojnosti oziroma do razbitja Jugoslavije. In na koncu koncev vznikne vprašanje: Kaj je Slovenija?

Prebiram Borislava Joviča. V njegovih zapisih najdem vsaj

demo potrditev svojih hipotez. Zanimivo pa je, da predzadnji predsednik SFRJ, formalno komunist, na skoraj petsto straneh ni sposoben niti enkrat zapisati besede: delavec. Del¹vski razred je izginil v Jovićevi glavi in tudi v drugih glavah. Ce se dobro spomnim tegob vaše junakinje Klare v trilogiji Tek po zunanjem krogu, bi rekel, da je bil delavski razred pozabijen že mnogo prej. V odloćilnem trenutku - nekako v razdobju, ki ga obravnava Jović - nihče, prav nihče ne pornisli na delavstvo kot branilca skupne države, čeprav ga formalno v predsedstvu vsi zastopajo. Politični boj vodi sedem mandeljcev in nekaj generalov. Nivo diskusij je naravnost porazen ker nima no- bene opore na realnosti. Vsi, od Jovića naprej pa do sloven- skib voditeljev, so kot papige ponavljali: tržno gospodarstvo, tržno gospodarstvo... Na Zahodu, kjer so dokaj hitro uvideli, za kaj gre, pa so jim soglasno odgovarali: Večstrankarske volitve, večstrankarske volitve! Katastrofa je torej prvenstveno ideoloœkega izvora, če ne celo intelektualne narave. Razum je odpovedal!

Cloveku se zastavlja vprašanje: Zakaj pa seje v tem kolektivnem ponoru v Sloveniji tako strašno razbohotilo sovraštvo, čisto golo sovraštvo? Slovenska politika se je opria na nacionalizem. To je neizpodbitno dejstvo, vsi to verno. A če se prav spomnim, je Siovencem nacionalizem tuj. Slovenska zgodovina ga ne premore. yse, kar srno kolektivno napravili, srno storili v imenu naroda. Zedinjena Slovenija in Osvobodilna fronta no- sita na sebi narodni pećat. V narodu je vpisana demokracija, medtern ko je v naciji predvsern prisotna država. Slednja pa je, hočeš nočeš, diktatura in kot taka nosi v sebi yse elemente nasilja. Nebrzdano nasilje pa se dokaj enostavno sprevrŸe v sovraštvo, saj iz njega črpa svojo moč, Spraœujem se torej, če slovensko državotvornost ni vsebovala sovraštva kot nujno pogonsko gorivo. Ali bi samostojna Slovenija drugače bila mogoča? Sovraštvo je vpisano v njenih genih! Kako drugaće razumeti, da je odnos do izbrisanih tako ‘demokratičen’? Koje bila država ustanovljena, so se ljudje z njo poistovetili - to je pač normalno - in se vsi kot en sam navzeli sovraštva.

Kaj o vsem tem mislite vi, ki ste neposredno prisostvovali dogodkom? Gotovo ste razmišljali o posebnostih neverjetnega gibanja, ki je na začetku devetdesetih zajelo našo ožjo domovino. Iz česa je narejeno sovraštvo do naœib juŸnib bratov? Zarne je to vsekakor nekaj novega. Saj obstaja mnoštvo zgledov, ki

pričajo nasprotno ° intimnih vezeh, ki So za naše prednike, pa tudi za povojne generacije poistovetene s skupnim poreklorn in skupnirni ambicijami, s skupnim ponosorn. Narodi na Balkanu So se med seboj skozi stoletja sprejemali, uresničevali izmenja— ve na področju umetnosti, jezika, pisave, kulturnega ljudskega bogastva. Koliko prijateljskih vezi je bilo stkanih v tisočletni zgodovini slovanskih narodov! Kaj seje zlomilo? Samo strpnost in razumevanje med narodi je pryma, ki lahko umiri negativne

strasti.

PS: Vaš intervju, ki ste ga jmelí lani v tukajšnjem glasilu, je bil omenjen na naši spietni strani kot markanten prispevek,

Kissingerjevim intervjujem v tem Letu.«

Svoje mučne občutke sem skušala preliti v odgovor. »Kadarkoli prebiram vaša pisma, mije te¿ko pn srcu. Toliko iskrene vere ste polagali v naœo družbeno ureditev in v Jugoslavijo, da ste najbrž še bolj prizadeti kot jaz. No, svoja razočaranja in proteste izraŸam v knjigah, zato lažje prebolevam, kar se je zgodilo. To velja tudi za najinega skupnega prijatelja Stanića, junaka trilogije Vojna iz ljubezni. Spodbujarn ga, naj še piœe in na ta naćin razgalja bednost vsake politike.

Strinjam se z vami v ocenah, da se mnogi v svojih kritikah vrtijo na površju, a do globin ne sežejo. Morali bi namreč priznati, da je bilo sesutje Jugoslavije velika napaka. Zlasti pa neoprostijiva norost, da smo Slovenci družno z nekaterirni drugimi segli po vojnib sredstvih za dosego svojih ciljev. Te cilje, kajpak, tudi danes odklanjam, kajti nobena zdruŸena Evropa ni bila vredna toliko človeških in materialnih ¿rtev. In zgodba še ni konćana. Kaj bo po razglasitvi neodvisnosti Kosova? Miru na Balkanu zagotovo ne!

Spraœujete se, kako se je moglo v Sloveniji tako razbohotiti sovraœtvo, Zanj je zagotovo knv agresivni nacionalizern, ki ga je neodgovornim politikoni in medijem uspeli spustiti iz Pandorine skrinjice. To je naš veliki greh, primer izbrisanih pa je samo ena od strahotnih posledic, za katere zgodovina ne bo našla opraviÈila, Tako kot ga ne najde za neštete poboje po drtigi svetovni vojni. Tudi tem je botrovalo sovraštvo maščevanju, ki je bilo slepo in ni znalo ločiti zrna od plev in zagotoviti, da bi zločincem pošteno sodili. In jih pošteno kaznovali, nedolžnim pa omogoÈili normalno življenje. Tako nam je uspeLo vreči madež na yse, ki So podpirali osvobodilno vojno, partizane, poštene komuniste. Optjuvali srno socializem, Jugoslavijo, celo-

tno prejšnje vodstvo, Èeprav nam je takratna družba omogočila dostojno življenje, šolanje, osebno dostojanstvo... yse to zdaj nič ne šteje. Stejejo samo izkopane kosti...

Vetu, da vam moje vrstice niso prinesie tolažbe. A saj tolažbe flisem sposobna, ker tudi mene boli srce ob vsem, kar se je izrodilo iz neštetih plemenitih ciljev. Mislim, da še nismo na dnu, zato tudi upanja na skorajšnje bo1še perspektive za Slovenijo, Evropo, človeštvo... ne vidim. Na žalost!«

Z največjim ogorčenjem inzgroženostjospremljamnajnovejšO vojno divjanje v Gruziji kot dokaz nespameti. V vesolju ni bolj pokvarljive materije kot je človeški rod, razmišljam z grenkobo. S polnimi usti boja proti revščini vedno znova uničuje po planetu yse, kar So z muko, v solzah, znoju in krvi ustvarile Èloveške roke. Hkrati pase Èepen pred wetom z menda najboljšim sistemom pravic za navadne ljudi. Ce seveda preživijo holokavste in se zrinejo v prvi razred izbrancev

Ne vem, koga bolj sovra¿im in zaničujem: oblastnike ali poniglavo pripravljenost množic, da na barikadah umirajo za tuje cilje. S privoščljivostjo, ki seje zavedam, morda celo sramujem, a se je ne morem ubraniti. Kdo ve, kako bi bilo pn srcu ysevednim politikom moje de¿ele, Èe bi kot predsedujoči Evropski skupnosti inorali hladiti pregrete giave vsem vključenim v najnovejši konflikt na pragu Evrope. Tej neljubi preizkušnji smo leza las ušli.

Evropa je za nas nekakšno bolezensko stanje. Sprejeli So nas že v yse pomembne evropske orgaflizacije. Da bi nam napravili posebno veselje, So samo zaradi nas ustanovili še nekaj novih. To zgodbo o uspehih naši mediji in politiki na ves glas razglašajo, da bi povečali naklonjenost volilcev. Seveda izverno samo za pluse. Kdo bi se ubadal z minusi!? Sknivnost ostaja tudi članstvo v tistib tvorbah, kamor smejo vstopiti samo pripadniki elite. Ve se, da teb ni veliko.

Oblastniki in vodje strank v deželi tostran Alp zatrjujejo, da imamo sedaj demokracije in svobode na pretek. Jaz pa ne morem nikamor potovati. Ko srno izgubili mir, srno izgubili tudi Svobodo in občutek varnosti. n ker se tistemu, ki se tako malo- marno poigrava s Èustvi in ponosom drugib narodov, slabo piœe, borno na Balkanu za dolga desetletja brez iskrenih prijateljev. Ne bo več vlakov prijateljstva, ne skupnih delovnih akcij...

Slovenci smo trgovski narod. Frej srno trdili, da nas juŸni bratje na veliko izkoniščajo, toda vsi ekonomski parametri So govorili flam v prid. Z vojnami So se trgovske poti sfižile, izgubili srno premoženja. In še marsikaj. Ce ni prijateljstva in zaupanja, So tvoje meje vedno vprašljive.

Vsi ti politiki, ki zdaj pojejo slavo Združeni Evropi, So kot sinoví pomembnih intelektualcev brez sramu izkoristili Širc— kogrudnost prejšnjega sistema, pridobili akademske naslove, pisali slavospeve socializmu, dokler so iz tega labko vlekli rento. Èez nekaj let So ga za prvim vogalom prodali za tnideset Judeževih srebrnikov,

Na veliko se hvalimo, kako smo po osamosvojitvi postali bolj samozavestni. Mene pa je brez prestanka sram, ob ves ponos so me spravili in mi naložili breme obÈutka knivde. Najbolj predrzni celo trdijo, da si nič več ne segarno po živtjenju. Nesramna taž!

»Na ljudskem oltarju seje znašel nov svetnik. Ali celo bog,« sem po povratku z bližnje banke omenila možu pn kosilu.

»Aja? Kateri?« je z zanimanjem prislutmil.

EVRO!« sem vzkliknila. »Klanjajo se mu verni in neverni širom Evrope. In že tudi zunaj nje. Fostaja celo bolj zaželena valuta, kot je bil nekoć dobri stan dolar.«

»Kaj češ! Od nekdaj velja, da je denar sveta vladan.«

»Prirnojdunaj, takšne oblasti še nikoli ni imel ! «

»Tudi to je zgodba o uspehu,« seje namuznil. »Danes sem na zidu ob tržnici prebral zanimiv grafit: ‘Hvala bogu, da je daleč Evropa, sal nas dovolj že naœa vlada ropa.’ Lepa reklama za bližnje volitve evropskih poslancev, a ne? Najbolj brani dnevniki So polni sloganov, ki te silijo v smeh. Tega sem si zapoumil:

‘Nekoć je politika bazirala na ideologiji, danes pa mora politik predvsem pnisluhniti ijudem. Bale!

Spet se mije oglasil prijatelj iz Fanza. »Morda je razkorak, ki ga vaši romani tako nazorno prikazujejo, temeljna znaÈilnost današnjih dni. Nemara je prav prikrivanje preteklosti najbolj pomembna naloga elite, saj je pozaba temelj njene vladavine. Tega racionalno na noben način ni mogoče opravičiti. Kako neki bi lahko resno spregovorili o privatnih podjetjih, da ne bi sočasno spomnili na krajo družbenega premoženja, ropanje ustvarjerie obće blaginje? V moji novi domovini So razmere zelo zapletene. Èe desnica zmagovalno nastopa, pa je levica do tal pobita in nesposobna najmanjšega odpora. Ko bi bilo več kot

potrebno, da spregovori O osnovnih problemih preprostih Ijudi, moići ali dale banalne izjave o nepomebnih rečeh.«

Kot bi mi doktor bral misii. Le da So moje yse pogosteje še bolj Èrnoglede.

Slovenska oblast je dolga leta na podlagi dvojnih merit delila pravico do ïržavljanstva, stanovarij, pokojnine... In tniroljubne, lojalne državljane spreminjala v apatride.

Boij ko jev tem prostoru zamiraa ideja jugoslovanstva, bolj so jugoslovansko riaravnani Ijudje izgubljali občutek nepristranosti za dejanja »moje države«. Zlasti tisti, ki se niso rodili V Sloveniji, a so tu žíveli. In kadar so v pogovore začeli vpletati besede ° svoji hvaležnosti do nje me je vselej zmrazilo pd srcu. Najraje bi jih zaustavila: Niti koraka dalje! Tej ïržavi, ki je po sili razmer postala vaœa nova domovina, ne dolgujete ničesar. Od vašega ustvarjalnega dela v republikah bivše skupne dr¿ave vam niso pripravljeni priznati nićesar. Kot da se je vaše življe— nje odvrtelo v prazno. Ste pozabili, kaj yse ste pustili za sabo mladím generacijam? Na vekov veke bodo ostate vaši dolžniki. Za to državo ste izgorevali mnogo prej, kot so si njeni »osvoboditelji« lahko obrisali smrkelj izpod nosa. Kdo je potem komu kaj dolžan?l Poudarjanje hvaležriosti jih naravnost podžiga k prepričanju, da so v Èasu in prostoru nekaj posebnega, ker So vam nakbnili lastno državo.

»Tap kurnzacua moje dežele«

Brezglavo ravnanje in nepregledni primeri prodaj zlasti po osamosvojitvi dokazujejo, da država nikoli ni imela jasnib privatizacijskih cíljev. Odločitve o privatizaciji podjetU in še posebej populistična prodaja delnic ljudstvu so bile namenjene predvsem krepitvi poUtičnih miœic vladajočih strank.

»Demokracija« je ustvarila pogoje za nes)uteno bogatenie posameznikov, ki so se pn kontu znaœ].i pravi čas. Ljudi, ki so vedeli, kam vložiti »posvojeni« kapital delnic in drugih vrednostnih papirjev. Na nuševinah sistema nekdanjih vrednot So nebrzdano zrasli mukimilijonarji, ki jim nihče več ni mogel do živega. Saj so bogastvo vendar pnidobili zakonito! Mnoge mstitucije, ki bi morale tako miselnost zavinati, so celo sodelovale z njimi.

To je bil Èas, koso se po »moji deželi« zaćeti debeliti stečajni

upravitelji, saj jih je sistern za njihovo grobarsko delo obilno nagrajeval. Iz vsakega podjetja, ki so ga pokopavali, So izvlekii mastne nagrade, da bi na ruševinah nekdanjih družbenih TOZD-ov novi kapitalisti pridobili Èim veÈji profit.

Za tak razvoj sem, kajpak bila kniva jaz, ker sem nekoč pnipadala prosluli Zvezi komunistov!

Odkan srno samostojna država in tako »osvobojeni BalkanCev«, skoraj sleherni dan poslušam novice ° domačih krajah. In ker ¿ivim ob meji, tudi o tistih vItaliji, le sto razliko, da pni nas še nimamo uradno pniznane mafije, ki se na tleh sosede kiti z impozantnimi imeni; ndrangheta, camorra...

Nobena kraja ni bila zame tako šokantna kot tista, ko so se nepnidipravi nesramno spravili na dediščino pretektosti. Dolgoprstneži So kot po tekoÈem traku začeli snemati s podstavkov bronaste kipe, s katerimi srno šli v zgodovino. Tatvine na Gorenjskem so me navdale s tesnobo. In ogorčenjem. Nekoč sem že zapisala: Quo vadis, domovina? Besede So spet odmevale v menj..

Mediji pogumno razknivajo škandalozne afer¹ ki se počasi razvodenijo po labinintih državnega apanata, parlamenta in pravosodja. Bivša avantgarda delavskega razreda je postala avantgarda kapitala. Nekateni kumrovški tećajniki, ki so se pobratili s »turbokapitalom«, sedijo v BMV-jih in z delavkami ravnajo kot s pnivatno lastnino.

Stodvajset tisoÈ upokojencev živi pod pragom revšÈine,

pokojnino manj od 400 evrov. Kako plačati položnice, kako preživeti! Lahko bi potoŸili s Hamletom: Biti ali ne biti, to je zdaj vprašanje...

Sekretarja v ministrstvu za delo je odplavilo zaradi izjave, da upokojence ogroža samo Matilda. Moral je spokati »kufre«, ni ga nešila niti baje zavidljiva stnokovna sposobnost. Upokojenci si mesečno trgajo od ust, da bi lahko vplačevali manjše zneske za jutrišnje pogrebne stroœke. NoÈejo biti v breme ne svojcem ne državi.

Nismo več vletu 1990, kosmo zaćudeno opazovali, da je bilo delavsko lastninjenje tovarn zgolj izgovor za pretok velikanskega kapitala v ozek krog nekdanje politične in meneŸerske eli- te, So zapisali novinarji. Sredi pnivatizacijskega vrtiljaka se je znašla tudi moja zavarovalnica. Vzajemna Seje začela posebno pretkano debeliti, Èeprav naj bi služila zlasti za varnejšo starost in zdravljenje revnejših slojev. Vzajemna ni bila relikt socializ—

ma, pač pa otrok nove doba Pod taktirko spretnih upraviteljev se je napovedovata večmilijardna kraja. Pred našimi oćmi in po zakonu. Velik poraz za yse veje oblasti!

Vzajemna je spet postata kamen spotike tudi v najinih pogovorih s soprogom. Vedno znova mi je očital, da bi si lahko vsak mesec kupil srajco za denar, ki ga prostovoljno plaćujem za dodatno zavarovanje.

»Drugim si pomagala pridobiti benificije na račun sodelovanja v NOB, sebi pa tega nočeš storiti. Za namećek si še zlati rudník Vzajernne.«

»Zlati rudtük?!«

»Vsak mesec plačuješ in nič ne koristiš.«

Priznam, da sem utihnila, ker mije zmanjkalo argumentov. Dobro sem vedela, da so si nekateri poslovneži napolnili ¿epe iz skladov, ki srno jih prl Vzajemni pridno polnili zavarovanci. Mož se je lahko vsaj s tem tola¿il, da prispevke zanj plaÈuje država.

Zaradi prepoceni odkupa stanovanj je izgubljena ogromna akumulacija, in prav stanovanja bodo še pereč prob’em naših zanamcev, javno potoži predstavnik kapitala. Nikoli več nihče za manj premožne sloje ne bo gradu in delii solidarnostnib stanovanj. Takšne neurnne človećnosti si nihče v kapitalizmu ne bo privoščW.

Ste slišali, Siovenci? Po njegovem bi zdaj morali vsi postati podnajemniki redkih srečnežev, ki bi v Sloveniji pokupili yse živo. Tak socjalni zakon je bil sprejet, ker se stara politiÈna garnitura ni mogta Èez noč preleviti v tigra - volka, ko se je brez sramu pridruŸila na oblasti nosilcem kapitalistićnega družbenega reda. Liberalizma skrajne vrste!

Znajdi se, kajti Èim več boœ nagrabit, več boœ imei! Načelo za zviteže in iopove, bi rekel moj prijateij Ivan, ki ga je svetovna gospodarska kriza zložila na parket. Cez noč je pobrala težko prigarani denar cele družme. Z njenim izbruhom je izpuhtelo v zrak milijon dvesto petdeset tisoć evrov, ki jih je desetletje nalagal v vrednostne papine na raznih koncih planeta. Inda bi bila ironija še večja, je prijatelj kar nekaj let pridno proučeval vso domačo in tujo literaturo o funkcioniranju borz in »var- nem« posiovanju z vrednostnimi papirji.

»Kako si ti vnovčil svoj certifikat?«

»To je dolga zgodba. Zaupal ti jo bom. Upam, da vmes ne bodo pretekla teta.«

Fogovor z njim me je spomnil na lastno izkušnjo 5 certifikati. Ker sem zavestno zavrnila vsako možnost, da bi karkoli vzela od novopećene države, razen seveda trdo prigarane pokojnine sem lepega dne odnesla svoje in moževe delnice v najbližjo agencijo, ki jez njimi trgovala.

Njsem sknivala razočaranja nad skromnim izkupićkom, ki sva ga oba vnaprej namenila otrokom. Zame je bil certifikat kot z virusi okužen, zato sem se hotela čimprej otresti vsega, kar je spominjalo nanj. Vendar se mije zdela le preveč očitna got jufija, da so mi izplačali za štirísto delnic komaj nekaj Èez sto tisoč tolarjev.

»To vam je poklonila država!« seje obregnila uslužbenka, ko sem glasno protestirala.

»Meni ni nićesar poklonila!« sem se užal jeno uprla.

»Lahko vam ne bi dala nič,« je še kar vztrajaia sogovornica. »Aja?« Oœinila sem jo z mrkim pogiedom. Bila sem že na vratih, a me je tako pekel jezik, da sem se vrnita k pultu. »Oblast si je privošÈila velikanske krivice. Enim pogače z bogato obložene mize drugim mrvice, Jaz sem sestavni del te države. Kar sem od nje dobila, je metanje peska v oči. Sebi je vzela največji kos skupnega premoženja, ki srno mu nekoÈ rekU družbena lastnina. In zdaj ga že nekaj let pridno zapravlja. Imam diplomo iz politologije zato se nikomur ne pustim žejne peijati prek vode.«

V zadregi se je kislo nasmehnita, jaz pa sem se podvizata iz agencije, ker mi res ni bilo do puhlega preprićevanja, kako me je nova država »velikodušno obdarovala«.

V posebno zadoœčenje mije bil Èlanek znanke z obrobja Notranjske, ki seje znaœel v dnevnem časniku.

»Razdelitev certifikatov ni bila le najveÈja kraja stoletja, ampak največji rop človeštva v vsej zgodovini. Poslanci, ki 50 giasovali za takšno razdelitev družbene irnovine, ne bodo mogli niti v grobu mirno spati. Prepničana sem, da se bo našel kdo, ki bo delavcem razložil, kaj so obtastniki naredili iz njihovih ¿uljev.«

PoroÈila ° milijardnem oškodovanju družbene lastnine, neučinkovitem sistemu pregona, ki se vleče do današnjih dni, neznatnem številu kazenskih ovadb, peščici ali skoraj nič kaznovanih je soprog cinićno komentiral: »Operacija uspela, pacient e crknil... Več kot milijon nerešenih zadev ° gospodarskem kniminalu? No, potem bom pa jaz užaljen, če me ne bo zraven. Ha, ha, ha!« 

»Samo jezike vrtijo!« sem pripomnila ne brez jeze.

»V demokraciji lahko yse rečeš, samo nič ne dosežeš. Casopisi, ki naj bi bili nekakšen družbeni nadzornik, so polni laži. Za človekov skupinski in posamični pohiep ni več zavor. Straní časopisov, revij, poročila radijskih in TV dnevnikov so polne Srhljivih novic o krajah, go]jufijah, korupciji, grabežu, bogatenju brez meja. Draga žena, kar spriJaznimo se s tem, da živimo v brezzakonju. Pardon - po zakonih neoliberalizma!«

»K sreči imam lastne radarje, da mens morejo imeti za nor— ca! Se danes sem hvaležna vsem, ki so mi tlakovali pot do znanj íz politične ekonomije. Kapitalistični sistem pač deluJe tako, kot mu narekujejo njemu lastni zakoni. Popolnoma normalno le, dav njem mnogi kradejo, čele morejo.«

»KradeJo in hkrati vneto molijo. Na ta način sproti dobivajo odpustke, da si potolaŸijo vest. Èe Jo seveda imajo! Tudi v socializmu je naneslo, da je delavec iz tovarne odnesel kakšen vijak. Morda je v njegovem hlačnem ¿epu izginil celo izvijač. Toda inopeda vendarle ni mogel pretihotapiti mimo čuvaja.«

»Dandanes pa lahko pretihotapíš celo tovamo v ¿epe novih lastnikov, le obvladati moraœ to obrt in evenka mora biti na voljo. Izposojenega v bankah. Ali nakradenega. Zato je yse ti- sto aferaško kričanje mlatenje prazne slame. Kosov času slovenske pomladi’ poslanci glasovali za nov politični sistem, bi morali vedeti, da bo družbena lastnina poniknila kot Cerkniško jezero. Tako kot bi morali vedeti, da se bo ob odeepityi od Jugoshvije zgodil nele narod, ampak tudi najbolj krvava in umazana vojna na balkanskih tleh.«

»Gouufajo podjetja, zavaroyalnice, agencije... Poslovneži rastejo kot gobe po dežju. In z enako naglico propadajo. Hodim po ulicah domačega mesta in se ne morem naćuditi. AU ni bila še včeraj v teh prostorih trgovina z mondenimi čevlji? Le bežno sem si Jih ogledoval in se spraševal, kje se potika gospoda, ki jih bo lahko kupila«

Kritični pogovori naju sproščajo. Tako »izkašljava« usedli- ne nezadovoljstva in razočaranj. Toda vsega katana bednih občutkov, da sva zapravljala življenje v boju za pravičnejšo družbo, ki seje povsem izjalovila, se ne moreva znebiti.

Prav neverjetno Je, kako se novodobni kapitalizem znajde v vsaki situaciji in ljudske tragedije, ki jih Je sam sprožil v irnenu zaœčite Ælovekovih pravic, domiselno obrne sebi y pnid. V prid

odpiranju novih možnosti za prodor kapitala, prodajo orožja, pridobivanje neslutenih dobičkov, nenehne volne, ki cyetejo na pogorišču človeške solidarnosti,

Država naj bi državljane ščitila pred tatvinami, korupcijo, kriminalom. No, če smo si jo zato omislili in izpeljali odcepitev, potem srno vsekakor usekali mimo in pogrnili, kot srno dolgi in široki,

S Simonom, sosedom iz bližnjega bloka, sva družno poganjala Voz krajevne organizacije socialistične zveze v zadnjih letih pred osarnosvojitvijo, Vedno Je bil tih in zadržan, a zmeraj pripravÊen ponuditi roko ob nehvaležnih akcijah V krajevni skupnosti, kjer je bilo y tistih časih čedalje manj ljudi pnipra— vljenih za aktivistično delo.

Po sesutJu Jugoslavije sem ga poredkoma srečevala. Nekoč pa so se najme poti križale na domači pošti. Zazdel se mije postaran in zagrenjen. Kar nekam zlezel je vase.

»Kako si, Simon?« sem ga prijazno povprašala.

»Ne bom se hvalil. Odkar So me pnisilno upokojili, tolčem trd kruh.«

»Prisilno upokojili?« sem se začudila. »SI tudi ti postal presežni delavec?«

Molče je pnikimal, nato pa ironično dodal; »To je nama naœa borba dala...«

Kot bi slišala komentar syojega mo¿a, kadar ga prizadene neprijetna noyica.

V meni seje prebudilo zanimanje za sosedovo usodo. Posledice odcepitve od širše domovine so bile moja rana. In nezacejena bolećina.

»Si pripravljen spregovoriti ° tem, kar te je doletelo, ko seje v naši deŸeli začela zgodba ° uspehu’?«

Grenko se je nasmehnil predse. »Ne bo treba, Svojo usodo sem podrobno opisal. A kdo jo bo objavil? Tega junaka ne vjdim.«

»Prinesi mi zapiske!« sem ga odtočno pozvala. »Zanamcem bo treba odpreti marsikatero okno do resnice. Tako kot jih reakcija zdaj neusmiljeno odpira o bližnJi preteklosti.«

Èez nekaj dni me je poklical. Spet sya se dobila na pošti. Svojo pripoed mije izročit v zelenem zavitku. Triindyajset go- sto tipkanih strat-ii.

»Zares si se potrudil,« sem mu iznekla priznanje. »Mi zaupaš

zgodbo? Morda se boœ v svojem razočaranju počutil manj osamljenega,« sem dodala prepričljivo. »Menj je pomagalo, ko Sem ob izgubi širše domovine svoja občutja vrgla na papir.«

Zdelo se mije, da sem v njegovih ugaslih oÈeh zaznala iskrico. Zapuščala sem ga s težkim brernenom odgovornosti.

Ko sem prelistala prve strani, jih flisem več odložila. Simonova zgodba me je nenavadno pritegnila, ker jev moji predstavi poosebljala yse tiste nesrečnike, ki jim je osamosvojitev življenje postavila na glavo. Predsednikov stavek, ki ga je izrekel zborovalcem na predvečer ob slavju v metropoli - NIÈ več ne bo tako kot je bilo - jim je uničil yse sanje in jih oropal temeljnih človekovih pravic.

»Rodil sem se V Vasi Lukavec na Hrvaškem. Moje zgodnje otroštvo sta zaznamovali lakota in vojna. Stevilo otrok v naši dr’užini je naraščalo, ne glede na težke življenjske razmere in hude Èase, v katerib srno ¿iveli. In Èe bi vsi preŸiveli, bi nas bilo danes sedem.

Rojstno vas sem zapustil po končani osnovni šolt in odšel trebuhom za kruhom. Takrat seje pisalo leto 1957...

Na pobudo sovaščana sem se odloćil za rudarsko šolo, ker je yse stroœke krila država. Šola in dijaœki dom sta bila pod eno streho v stan, zapuščeni graščini v Hrvaškem Zagorju. Tu srno biti zbrani z vseh vetrov nekdanje Jugoslavije. Režimy centru je bil precej strog. Cutil se je vpliv stalinizma. Kasneje so nas preselili v Labin kjer smo nadaljevali šolanje. Uspelo mije pridobiti poklic kvalificiranega rudarskega delavca.

Brezpogojno srno se morali zaposliti pn strskih premogovníkíb zaradi povračila štipendije. Postopoma sem se pnilagajal težkim razmeram v premogovniku. Nenebno je grozila eksplozija metana, kar se je v preteklosti nekajkrat zgodilo. Spoznal sem, da je rudarski poklic sicer zanimiv, a tudi zelo nevaren, Ziv greœ pod zemljo in ne veš, Èe se boš vrnil na površje.

Gnala sta nas mladost in zanesenjaštvo, zato smo naporno delo opravljali z veseljem, ne da bi razmišljali O nevarnostih, Starša se nikoli nista sprijaznila z mojo odločitvijo, da bom rudaril. Resnici na ljubo - tudi sam sem na dnu srca čutil neza— dovoljstvo S tem poklicem. Zato sem služenje vojaškega roka sprejel kot nekakšno olajšanje.

Pn vojakih je najtežje prvih šest mesecev, dokler se ne konča redno usposabljanje. Naš vojaški kolektiv je bil ena sama mala Jugoslavija. Tisto obdobje sta v menj rnoćno zaznamovata dva

dogodka: atentat na ameniškega predsednika Johna Kenedija, in potres v Skopju. Tam sem imel veliko prijateljev z mladin- skib delovnih akcij. Po potresu so bili z večino stiki pretrgani. Domov smo bili odpuščeni tri mesece prej. Denar, namenjen vojakom, so izročili prizadetim v potresu.

Na mladinskih delovnih akcijab, ki So bile zelo popularne, sem sodeloval kar trikrat. Enkrat v Sloveniji in dvakrat v Sr- biji. S skupnimi močmi smo delali za dobrobit domovine a v izredno te¿kib razmerah. Delo je bilo večinoma fizično. Nismo imeh mehanizacije, naše glavno orodje so bili krampi, lopate, vile, samokolnice... Ob delu srno izgorevali do zadrjega atoma moči, z žulji na dlaneh. Toda nićesar nismo obžalovati...

V naselju se nas je zbrala pisana druščina iz vseh tedanjih jugoslovanskih republik in pokrajin. Pa tudi iz tujine. Vsi smo se dobro razumeli in navezovali številna prijateljstva, ki So SC dolgo obdržala. Bili smo ponosni na svoj prispevek domovini. Domov srno odhajali z najlepšimi doživetji in nepozabnimi spomini. Poslavljali smo ses solzanü v oÈeh.

Po vrnitvi Sem kmalu dobil zaposlitev v Zelezarni Sisak. Delal sem v treh izmenab, ob nedeljab in praznikih, ponoÈi in podnevi, ne glede na vremenske razmere. V tistib časih je bilo najpomembneje obdržati zaposlitev. Seveda sem vztrajno iskal lažjo službo, Znajdi se!’ je veljab nekakšno pravilo.

Prijavil sem se na natečaj za upravljalce mostnih dvigal in ga uspešno končal. Delo je bilo zelo odgovonio. Terjalo je visoko stopnjo koncentracije. Po zaslugi sindikata se je med letnim dopustom zgodito prvo moje potovanje v tujino. Slo je za re- dno izmenjavo delaveev s sindikatom Ceškoslovaške in Nemške demokratične republike. Tedaj sem prvič potoval z letalom, kar je bilo zame posebno doživetje.

Èas je neusmiljeno hitel. Zaradi nastalih razmer se mi ni obetalo nič dobrega. OkolišÈine, v katerih sem se znašel, sonarekovale, da sem mora ukrepati. Na tihem sem načrtoval slovo od železarne. Ker nisem bil poroćen, sem bil v boljšem položaju kot mnogi sodelavci. OdloÈal sem se med dvema izbirama: Beograd ali Slovenija. zbral sem slednjo, ki naj bi postala moja nova domovina, Tam se bom zaposlil in si ustvanil dom, sem riačrtoval. Odšal sem v neznano, kajti v Sloveniji nisem imel ne sorodnikov ne prijateljev. Še znancev ne.

Službo sem dobil v livarni podjetja motornih koles, ki je takrat solidno poslovalo. Prvi delovni dan sem po Èudnem

naključju zamudil prihod v službo za dobro Uro. Od ref erentke sem slišal kar nekaj grenkih. Še sreča, da flisem vsega razumel, ker Sem slabo obvladal slovenœčino.

Poćasi sem se prilagajal novemu okolju in razmeram. Normirano delo je potekalo v treb izrnenah. Izdelovali srno sestavne dele za motorna kolesa in izvenkrmne motorje. Bili srno izpostavljeni vročini, dimu, umazaniji, kar jev nas zbujalo rnalodušje. Ni bilo nobenih prezračevalnih naprav. Novo okolje, nova služba drug pogovorni jezik, kukura, običaji in navade. A tudi nekaj domotožja, Prosti čas sem si krajœal z branjem revije Antena in poslušanjem Marjana Kraija na ljubljanskem radiu ob nedeljab zvečer.

Moj poloŸaj je bil skoraj podoben tistemu v Zelezarni Sisak. Zaćel sem z najte¿jim delom in si utiral pot za boUši jutri’. Po naključju sem izvedel za prosto delovno mesto kontrolorja v livarni. Prijavil Sem Se na razpis in bil sprejet. Sodelavci so bili ljubosumni. Zagrozili So celo s stavko, Èe bi zasedel to detovno mesto, na katerega seje prijavil tudi Slovenec,

Nehote sem se znašel v vrtincu neprijetnih dogodkov. Odgovorni so vztrajno iskali kompromis. Ponudili so mi delo kontrolorja v lakirnici, ki sem ga brez pomislekov sprejel. Ni bilo lahko, kajti moral sem skrbeti za kvaliteto polizdelkov, hkrati pa se postaviti po robu malomarnosti in površnosti sodelavcev. Vedno znova sem se znašel v konfliktih z ljudmi v oddelku, če pa bi popustil, bi se jih nabral od nadrejenib. Tako sem na koži občutil resnico, da je kontrola meč z dvema rezinama,

Potem sem doživel neljubo spremembo, da So me za nekaj časa premestili v proizvodnjo, s čimer se nisem mogel sprijazniti. To me je močno spominjalo na nekdanjo kitajsko revotucijo. Vedno Sem bil prepričan, da delavec lahko največ doseže, Èe neprekinjeno opravlja delo, za katerega je bil usposobljen. Kmalu sem se spet znaœel v lakirnici.

Zapomnil sem si jo tudi zaradi materine smrti. Bolehala je že dolgo, vendar sem le upal, da bo ozdravela. A pomoči ni bilo. Njena smrt me je hudo prizadela, Po izgubi očeta sem ostal še brez mame.

Posrečilo se mi je, da so me premestili v monta¿o dvokoles. Tako sem se reœil lakirnice. Poslej sem na tekoćem traku nadzoroyal motorna kolesa, njihovo tehnično in vizualno plat. Novo delovno okolje, novi obrazi, novo delo. Imel sem dobrega delovod Jo, ki pa je žal kmalu umri. Težave so se nadaljevale, kajti

spet So me brez obrazložitve premestili V proizvodnjo. Očitno So me vzeli za tarčo. Spet So udarili po meni, Bilo mije budo. Freprosto flisem več mogel prenašati maltretiranja in šikaniranja. Z mano go mašili luknje zaradi pomanjkanja delaveev. Ker sem bil že do zadnjega atoma naveličan takega odnosa, sem se prito¿il na sodišče. Obiskal me je vodilni v proizvodnji in me temeljito okaral Èeš kakšne neumnosti počenjam, da grem to¿it podjetje. Hotel je doseći, da bi umaknil tožbo zaradi miru v hiši, Vztrajal sem pn svoji odločitvi.

Vsak dan mije bilo yse težje. Kaj se dogaja z mano? Zakaj me kaznujejo, nmoge druge pa pustijo v miru? Fotem seje zgodil Èudež. Obiskal me je vodja proizvodne kontrole in vprašal, če se ¿elim vrniti na svoje delovno mesto. Najin dogovor je uresničil, jaz pa sem seveda umaknil tožbo, Toda odgovornim šikaniranja nisem in ne bom nikoli odpustil.

Bli¿alo Seje nić kaj obetavno leto 1990. Po podjetju 50 začele krožiti govonice ° stečaju. Jeseni Seje resnično zgodil. ZaÈelo se je žalostno dejanje odpuščanja delavcev. Mnogi, ki So si v tovar- ni leta in teta pošteno služili kruh, So morali iti. Èez noč So se znaœli na zavodu za zaposlovanje. Ali celo na cesti. Odbajali so solzami v očeh, saj So bili navezani na pod jetje. Odpuščanje se je nadaljevalo v nedogled. Resda v nekoliko spremenjeni obliki in z milejšimi metodami. Nakupi let za upokojence, izplačila odpravnine... Toda prizadetim nič ni moglo omi1iti občutka bolećine in krivice. Poteptane so bile njihove temeljne pravice do dela. Peklilo me je spoznanje, da za storjena dejanja ni in ne bo nikoli nihče odgovarjal. Ko Sov tovarni zaćeli odpuščati, niso upoštevali socialnega polo¿aja delavcev, njihove ekonomske in socialne varnosti. Odgovorni bi najbolj ogroŸenim lahko priskrbeli delo drugje, a so jih prepustili same sebi. V marsikateri družini sta bila ob delo oba zakonca. Nekateri so se lotiLi podjetništva in se tako reœevali. Većino, vanjo sem sodil tudi sam, pa je doletela največja možna kazen - socjalna ogroŸenost, beda in negotovost. Le kdo je vodilnim omogoćil, da tako kruto in neusiniljeno ravnajo Z delavci, ki so bili do včeraj samoupravljalci proizvajalnih sredstev?

Po osamosvojitvi smo morali vsi, ki smo se znaœli na območju Slovenije, poskrbeti za ustrezne dokumente, na podlagi katerih bi pridobili državljanstvo nove države. Med dopustom sem odšel v rodno Hrvaško, da sem Se rešil te obveznostf. Tam je ¿e močno

diœalo po smodniku in vojni. Na pravo odločbo o državljanstvu sem čakat kar poidrugo leto..,

Po dopustu sem se vrnil na delo, ki ga k sreči še flisem izgubil. Posledice stečaja so se čutile na vsakem koraku. Odpuščenih je bilo veliko Uudí. Kako je mogoće, da jaz še detam? Sem na seznamu za odpoved, so me preprosto spregledali, So se me usmilili?

Kmalu po vrnitvi Z dopusta me je zadela novica, da je moje delovno mesto ukinjeno. Vodja kontrole mi je svetoval, naj se zglasim v kadrovski službi. Prestrašen in zmeden Sem to nemu- doma storil, ne da bi se mogel znebiti očutka nemoći. Preraz— poredili So me v montaŸo motornih žag in mi dali jasno vedett, da me čaka odpoved, če se bom uprl ukrepu. Seveda nisem razmišljal o ugovoru. V firmi je bilo čutiti napetost zaradi plač, dišalo je po stavki. Počutil sem se nebogljenega kot še nikoli. Odgovorni sose bali štrajka. Manjkalo je za las, da delavci niso ustavili strojev. Kriza negotovosti se je poglabljata iz dneva v dan.

Zaćelo se je prisilno varčevanje. V obratu nismo imeli več niti čistilke. Za red in čistočo smo morali skrbeti sami, Prodaja končnih izdelkov e yse bolj upadala. Cez noč nas je nekaj delavcev moralo ostati doma na čakanju.

Prerazporeditve go bitev modi. Obrat motornih žag je doživel žalosten epiLog, prenehal je obratovati, delavci pa smo zaćeli gostovati po različnih delih, Premetavali’ So nasz enega konca tovarne na drugega. To je bila zame najslabša reœitev. Končal sem ob pralnem stroju v fabriœki pločevinarni. Fizićno težko, naporno delo! Prej sta bila tu dva delavca, zdaj sem ostal sam. Za mano sta bili skoraj dve letí beganja po obratih tovarne. Doživljal sem depresije in strese, živel v popolni izolaciji vsak delovni dan.

Zavedal sem se, da mije bila storjena krivica, toda pomočí ni bilo od nikoder. To so bite zame neznosne muke. Nekega dne sem vendarle zbral pogum in prosil nadrejene, naj mi dodelijo sodelavca. Prisluhnili go mi, a Leza kratek Èas. Moje zdravje je obÈutno peœalo. V hrbtenici So se oglašaLe bolečine. Obtetavale so me zle slutnje. Zatekel sem sek zdravnici podjetja, kajti vod- ja kadrovske službe ni hotel nič slišati o premestitvi. Obneslo seje. Dodelili so me v sktadišče rezervriih delov, Zdravnici sem bil neizmerno hvatežen. ker je posredovala zame. Takrat sem

se resnično počutil srečnega in zadovoljnega. Bilo je novembra

1993...

Kmalu sem se popolnoma prilagodil razmeram v novem okolju. Detal sem z veseljem in vnemo, kajti delo v skladišču je bilo zanimivo, vendar ne fizično naporno. A kaj kinalu So se vrnile težave in stiske. To je bilo obdobje, ko So nas nadrejeni nadlegovaLi’ s številnimi pobudami za upokojitev. Postali srno ‘tehnološki višek’, Vodstvo firme se je neutrudno bojevalo za zmanjšanje števila zaposlenih. Nad tovarno so se zgrinjali ćmi oblaki. Priœli srno na vrsto tudi skladiščni delavei. Vsakogar So posamezno klicali na razgovor v kadrovsko službo in ga temeijito obdelali. Ponudili So nam visoko odpravnino - 750.000 tolarjev! Ob njej se mije zavrtelo v glavi, ne da bi pogledal z desetega nadstropja navzdol. Kakšna ironija! Fonudbo sem zavmnil, Hotel sem obdržati službo in z njo vsaj minimalno socialno varnost. Sodelavei So klonili. Nikoli nisem izvedel, koliko kolegov je sprejelo izziv, Vsekakor bi ta denar podjetje lahko koristneje uporabilo.

Dogodki So tekli po svoje, mene pa je spet Èakala, ne vem katera po vrsti, premestitev v proizvodnjo. Pralni stroji, tokrat v rnehanskih obratih. Zdelo se mi je, da me hujœa kazen ni mogla doleteti, Zdržal sem en sam dan. Zaradi slabega poÈutja sem obiskal zdravnico in končal na bolniški. Ker je obstajala resna nevarnost, da bom ostaL brez službe, sem se obrnil po pomoč na direktorja podjetja. Zelin delati naprej do redne upokojitve,’ sem mu potožil. Odgovora nisem dočakal...

Vodstvo je najelo dva strokovnjaka’ iz Celja, ki naj bi prevzela pravično’ selekcijo opredeljenih kot tefmološki višek. Najprej visoke odpravnine, zdaj pa še zunanji strokovnjaki! Ubiranje takšne potí ni obetalo nić dobrega.

Možaka sta sklicala sestanek prizadetih, na katerega So morali priti celo bolniki. Sedel sem v prvi vrsti in gospa iz Celja se me je takoj lotila z neprijetnimi vpraœanji. Sem invalid? Res se tako počutim, a za invalida nimam ustreznih dokumentov, sem odgovoril. Vesel sem, da lahko delam brez vsakršnih bonitet, sem še dodal. Pogorel’ sem na celi fronti. Kako naj preživim s trideset tisočaki, ki mi jih bo milostno dodeljeval zavod za zaposlovanje?

Kmalu sem prejet tako osovražerii sklep o prenehanju detovnega razmerja. Sicer pa sem bit že dolgo v nekakšnem lebdečem’ delovnem razmerju, ki me je psihiÈno izćrpavalo.

Posluœal sem nasvet sindikata in se pritožil na delovno sodišče. Sindikat je priskrbel tudi odvetnika. Cakanje se je zavleklo v nedogled. Moji obiski na sodišču, kjer sem poskušal pravdo pogati v tek, so se vrstili, da so se me že naveličali. Dobival sem nekakšno tolažilno plačo. V firmi so mi ponudili, da mi namesto odpravnine odkupijo dve letE Dejanje v njihovem že znanem siogu. Stonu bi yse, samo da se me znebijo. Neverjetno, a resnično! Tudi tokrat sem ponudbo odločno odbil. Moja odpravnina je znaœata bornih sto štirideset tisoÈakov. Ker nas je podjetje še dodatno oškodovalo pni plaÈah zadnjih treh let, srno se nekateni pnito¿ili, Po dveh letih seje sodišče le zganilo, nam ugodilo, toda odškodnine so bile spet odmerjene uravnilovsko. Le kakšnih deset se nas je pritožilo. Do danes sodišče ni ukrenilo ničesar. Menj pa v glavi odzvanja stavek, ki nam ga je pred leti izrekel odvetnik: Vzemite to, kar vam je ponujeno, kajti druge rešitve ni. Èe boste zavrnili to možnost, prav lahko ostanete brez vsega...’

Precej vode je preteklo, preden sem ugotovil, da So me v firmi kar trikrat prepeljali žejnega Èez vodo. Razvrstili so me namreč v slabši zahtevnostni razred glede na mojo izobrazbo. Zdaj je bilo za ukrepanje prepozno.

Cas je neusmiljeno hitel. Spoinladi mi bodo za vedno uga— suhle yse pravice iz delovnega razmerja, Le zakaj je moralo priti tako daleč? Delavec, navaden proletarec, ki je živel le od svojega dela, se bo jutni dokončno znašel na zavodu za zaposlovanje. To se mije zdelo nezaslišano, a žal kruta resnica. Bil sem brez moči, da preprećim tak razvoj dogodkov. Dejanje je bilo vredno vsake obsodbe. Knivico, ki mije bila storjena, sem sprejel z globokim ogorčenjem in žalostjo. Ker je bila finačna stiska iz dneva v dan hujša je bila prava umetnost preživeti iz meseca v mesec. Sprejemal sem priložnostna dela, a zaradi zdravstve— nih težav flisem bil kos vsakemu. Po pomoč sem se moral zateči k območni organizaciji Rdečega kniža, Nikoli ne bom pozabil tistih, ki So mi stali ob strani, ko so me stiske najboij pestile. Zivljenje, ki sem ga preživljal v tej čudni demokraciji, je bilo neznosno. Ena sama monija!

Trnova pot se je klavrno nadaljevala. Fo letu in pol staleža na zavodu za zaposlovanje je sledilo slovo. Zakorakal sem na pot prisilne in nepravične upokojitve. Po tedanjih zakonih je šlo za predčasno upokojitev. Dočakal sem šestintnideset let skupne delovne dobe, imel pa bi jih lahko štirideset, Èe me ne bi prej

odslovili iz službe. Fa še po krivici! Marsikateni od mojih šefov si še danes mirno služi kruh, menj pa so to nesramno preprečili. £judje takšnega kova brez morale, zdaj na veliko ptoskajo demokraciji. Prepničan sem, da jih prav nič ne peÈe vest, ker so poleg mene spravili ob kruh še na stotine drugih nedolžnih delavcev. Èeprav sam živim v bedi in negotovosti, imam čisto vest in mime sanje.

Moje muke sose nadal jevale, kosem Sez delovno knjižico v rokah oglasil na domaći enoti ZNZ—a, Moral bom počakati, da mi iz Hrvaške pošljejo potrdilo o enajstih letih delovne dobe, ki sem jo pridobil tam v mladih letih. Na tisto nesrečno potrdilo sem čakal polnih šest mesecev! In yse dotlej ni bilo nič z akontacijo moje težko pničakovane pokojnine.

Težak in neizprosen je potožaj upokojencev, ki so nekoč de- lali v kateri od jugoslovanskih republik. Kose je moja ožja do- movina osamosvojila, je postala ena od šestih naslednic bivše SFRJ. NihÈe ne sme biti zaradi tega oškodovan ali prikrajšan, so nam zagotavljali domači politiki. Zal pa seje prav to zgodilo. Nekaj tisoč nas je takih, ki srno prikrajšani samo zaradi tega, ker smo si del pokojnine prislužili izven tastne republike. Za- man So romale pnitožbe in prošnje na razna ministrstva, vanihu Ètovekovih pravic, na ustavno sodišče... Pa celo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourg.

Sam sem se opogumil in pisal predsedniku republike. 0d- govorili so mi iz njegovega kabineta: ‘Predsednik Repubtike po slovenski Ustavi in pokojninski zakonodaji nima pristojnosti za odločanje ali posredovanje pn ustreznib organih na področju pokojninsko-invalidskega zavarovanja.’ Zelo zvito napisano! sem si rekel in vrgel Èez ramo še eno iluzijo, da se me bo kdo usmilil. Seveda me predsednikovi možje’ niso prepniÈali. Kot človek z veliko avtoriteto bi odgovorne lahko vsaj opozonil na žgoč problem! In da bi yse skupaj izzvenelo še nekoliko komično, da ne rečem cinično, so mojo vlogo odstopili službi za pomilostitve pn ministrstvu za delo!

Skoraj z nečloveškimi napon mi je ob zamenjavi ministra za delo končno uspelo priti k njemu. Seveda le za nekaj bornih minut. Razložil sem mu svoj problem in se naposlušal obLjub. To pa je bilo tudi yse...

Potem se mije nekega dne utrnila ideja. Kaj pa če bi skupaj sotrpini ustanovili društvo pnizadetih?! Tako bomo postali bolj stišni saj v tem birokratskem kolesju posameznika dobesedno

zmel je. Rećeno storjeno! Kaj kmalu se nas je zbralo nekaj deset prizadetih državljanov, žrtev razpada skupne dr¿ave. Bili srno obsojeni na življenje v dru¿bÊ ki je po već desetletjih ponovno prisegala na Rapitalizem. Na družbeni red, v katerem igra denar glavno vlogo. V tej igri je Èlovek brezpredmeten. Kako preživeti iz meseca v mesec, postaja pravcata umetnost.

Denar, ki sem ga posiej vendarle redno prejemal, je kornaj zadostoval za preživetje. Po enem letu čakanja sem končno dobil tudi iz Hrvaœke odločbo o pripadajoćem delu pokojnine. Negotovost me je spravljala iz tira. Zadevo bi prav lahko prijavil za Guinnessovo knjigo rekordov! Potrt in razoćaran sem bil v tej vsiljeni vLogi velikega nesrečneža in nemočnega opazovalca. Oba dela pokojnine, ki sem ju končno e zaćel prejemati, pa še vedno nista pokrivala mojih osnovnih potreb.

V popolni eksistenčrxi negotovosti, ko Èlovek nima dnigega kot soize v očeh, sem banko zaprosil za limit. To je seveda pomenilo, da bom živel od tujega denarja. A saj ne bom edini, sem se tola¿il. Æe bi banka ukinila toliko opevani limit, bi ob njej lahko zradili slovenski zid joka. Èe nit bo trda Wedla - in o tem skorajda flisem dvomil - bom posojilo pokrival s prodanimi delnicami, ki sem jih hranit za najhujše čase...«

V menj se je prebudila neustavljiva želja, da bi se sestala Simonom in mu rekla tolažilno besedo, če mu že pomagati flisem mogla. Seveda sem hotela slišati tudi epibg njegove zgodbe,

»Tako si spoznal tranzicijo. n čistokrvno demokracijo. Do obisti.« Molče je prikimal. »Lahko si še srečen, da nisi končal med izbrisanimi.«

»Fred tem zlom sem se pravočasno zavaroval« je odgovoni niračnega lica. »Mnogi moji kolegi So imeli smolo. Se danes, po toliko letih, trpijo krivico, v protest pešačijo do metropole, de¿urajo pred parlamentom, pišejo peticije šef om države in vlade ...«

»Vem, vem. yse je zaman. Na njihovem primeru je pravičnost in solidarnost Evrope padla na celi fronti.«

»Ja, kot mnoge pred njo jih je en sam gobec.«

Oba sva se ¿alostno nasmebnila.

Pi »tisočtetnih sanj«

Zdaj Slovenci svoje »tisočletne sanje« uresničujerno tudi povezovanjem znotraj Evrope. Na yse kriplje tiščimo k njenim narodom in kulturnim dediščinam, povzdigujemo pornen skupnosti, ki nastaja v osrčju kontinenta, potem ko smo brezsrčno sesuli prav tako skupnost. Namesto da bi ji dali zagon in čas za potrebne korake naprej, srno ji na¿agali osÊ da se je njen voz prevrnil v prepad in raztreščil na ostrih pečinah. V mojih očeh za nas ni opravičila. Ne danes ne jutri. Inne Èez tisoć let, če jih bo ta planet doćakal. Hote ali nehote smo dokazali, da je vsakršno povezovanje ljudstev, narodov in držav na daljši rok obsojeno na propast.

V Jugoslavijo niste verjeli, politiki »moje dežele«, mene pa posil jujete, naj veniamein v Združeno Evropo? V njej je prostor samo za vas, polikane gospode z usnjenimi kovčki in redke izvoljenke z žametnimi torbicami, ki se jimje neverjetno nasmefmila sreča, da vam kijub »manjvrednemu« spolu smejo delati družbo na dražestnih seansah in banketih. Ko odhajate na tiste seje, se tako bleščite, da nam vid jenilje. »StaroseLske« Evropejce, ki vas imajo komaj za mar, klićete kolege, da bi sebe povzdignili, pred nami pa se bahate, kakšne poklone vam dajejo na račun gospodarske prodornosti uspeœnega lastninjenja, globokega spoštovanja človekovih pravic... Zakaj ste potem vsi presrani, kadar Ælovekoljubne organizacije povzdignejo svoj glas, da bi evropske gentlemane preprićale o nasprotnem? Ali svoje evropske »kolege« kdaj spomnete, da je Slovenija yse to in mnogo več imela tudi prej? Kaj pravzaprav jemljete za primerjavo naœega fantastičnega gospodarskega čudeža? Seveda rasteta proizvodnja in naciona]ni dohodek, vsi drugi parametri se vzpenjajo, Èe jih primerjate Z letom 199t, kosmo yse zdruznili v prah, kar smo dotlej dosegli v jugoslovanskem evropskem in svetovnem prostoru. Presnete zaguljene gliste, da se morate tako spreneve— dati! V evropske prestolnice se stekajo procesije parlamentarnih in ministrskih delegacij, novopečenih diplomatov s komaj odraslo prvo brado, pa čisto navadnib uslu¿bencev, ki jim je secesija zagotovila polne siske.

Domiœijate si, da ste svoj narod popeljali do poboćij Triglava in da se že vzpenja na sam njegov vrh. Pozabljate, da ga tam Èaka oster zrak višin. Mnogi ga ne prenesejo... Z modrostjo, bistroumnostjo in junaštvom ste »prekosili« yse špice

človeštva. Sami sebi ste dovolj. Nikogar ne potrebujete. V Vas fl dvomov in stisk. VÈasih me obhaja temna slutnja, da tudi srca ne in tega me je najboij strah. yse človeško v sebi ste odvrgli z obleko ki ste si Jo nataknili, ko ste sedli na prestol oblasti. KriÈite, Raj vam slovenske žene poklonijo čimveč otrok! Èe bi mi bioloœka starost še dovoljevala, bi bil moj odgovor: Dokter ne boste spoštovali dostojanstva siehernega drugega naroda in ljudstva ki nam dela družbo na tem planetu, se za množičen zarod obrišite pod nosom! Nemec ali Italijan, Srb ali Egipčan, Izraelec ali Kitajec - vsi imajo enak položaj na moji vrednostni lestvici. Vi pa me slijte, naj med njimi delam razlike vselej, ko se zraVsate s teml ali onimi voditelji. V vas razpoznavam toliko podobnosti z idejami in njihovimi izvrševalci izpred več desetletij, da se mi ježijo lasje, hladí srce in krÈijo pesti. Kot bi vam steklina zameglila pogled, obrusila Èekane in skrivila kremplje, dav sVoji blaznosti ne prepoznate več prijatelja in brata...

Postkomunistična Evropa naglo spreminja svojo podobo. Razgaljena stoji pred svetovno javnostjo. Vendar ne kot devica, ki Jo je srednjeveška inkvizicija obsodila na grmado.V mnogih dejanjih Evrope tega ìasa nf prav nič deviškega. Svet pretresen posluša in gleda posnetke pogromoV podivjanih hord neonacističnih mladcev, ki se zaradi kdo ve katerih stisk znašajo nad tujci. Kot v dobrih Hitlerjevib Èasili. Pa naj še kdo reće, da se zgodovina ne ponavlja! Siti nemoći oblasti, škandalov in sodnih procesov se volilci kot kuge izogibajo volišč.

Razmere So prepričljiV dokaz, kako globok prepad zija med ijudmi in politiko. Množice iz najnižjih siojev poniŸno poljubljajo roke podjetnikom, ki jim obljubljajo zaposlitev in konec eksistenčnih tegob. A to so vselej le predvolilne igre. Po nekakšni ¿elezni logiki v »demokraciji« dobrine nazadnje ve- dno znova potonejo V nenasitnih žepih pešÈice, miiožice pa se morajo zadovoljiti z drobtinicami. Tudi v tem, žal, Vidim skrivnostno roko pravice, Z lahkomiselnim žongliranjem So ljudje dobili prav takšno oblast, kot si jo zashižijo.

Kadar podjetnikom v njihovih podzemljih, ki se kar Šibijo od korupcije in grabe¿a, zmanjka »keša«, ga gredo iskat na tuje. Ko vrlim sosedom onkraj Karavank zmanjka denarja, se skobacajo Èez Alpe z raznimi domiselnimi igrami, kot je bila pred letí tista »Keš de keš», Z nihjoni mark so v njej sodelovali tisoči rojakov, ki So nasedli »nepogrešljivemu sistemu bogate-

nja«. Skrajno naiVni so zaupali v poštenost režiserjev, segli žepe ali si izposodíli denar in pridno igrali...

Ob brutalnem izŸivljanju »pogumnib« talibanov nad ameriœkimi državljani s tesnobo v prsih spremljam nenavadno dogajanje na ekranu in skoraj ne morem verjeti, da ne gre za kakšno televizijsko potegavščino. Naš »jasnovidni« predsednik bi spet lahko vzkliknil: Nikoli več ne bo tako, kot je bilo! Strahotne eksplozije So »vrgle planet iz tečajev!«

»Ameriki seje zgodila’ Vojna,« mi píše rojak iz Pariza. »Na domačih tleli, Evropa je okamenela ob napadih vojščakov Osame bm £adna na stolpnici, ki stase pred očmi svetovne javnosti nazadnje pogreznili v prah. Z nekaj tisoći obiskovalcev, ki 50 V tistih trenutkih dellu njuno usodo.

Teroristi slaVijo. Smrt je znova zmagata nad življenjem. Svet je ob tej drami otrpnil ranjen in nebogljen kot ¿e dolgo ne. Voditelji pa So dobili krila. Kar tekmujejo v idejah, kako splesti učinkovito mrežo varnostnega sistema, ki bo v prihodnje prepreÈil takšne Vdore.

In potem nadaljuje brez slepomišenja: »Fred tednom dni sein bil pn znancu v Nemčiji, Posodil mije knjigo, V katerem avtor opisuje ‘klan’ bivšega šefa vaše države. Zdi se mi, da imam zdaj realnejši pogled na takozVano tran2icijo. Vedno sem bil v te¿aVah, ko je bito treba razumeti predvsem s Èloveške platí, preleVitev nekdanjih komunističnih funkcionarjev v zagovornike liberalnega kapitalizma. Nisem si zamišljal, v kakšno gbboko nemoralnost je bilo zapadlo najožje Vodstvo komunistične partije koncem osemdesetih let. Takrat so enostawio že bili nekakšna mafija, kot pravi avtor omeujene knjige, in jím tranzicija sploh ni predstavljala nikakršnega problema. Problem jim je morda ustvaril predsednik takratne zvezne vlade s svojo reformo, ki je predvideval, da bo tranzicija zajela celotno državo, kar je pomenilo da si bodo gospodarstvo pohopsale’ velike transnacionalke, ne da bi se ozirale na republiške veljake. Zato so se uprli Slovenci ki So preprosto hoteli svoj dele¿ iztrgati iz krempljev šefa zvezne vlade. Groznol Model tranzicije, ki ga opisuje avtor, se mi zdi precej verodostojen prikaz podobnega razVoja v vzhodni Evropi. Na eni strani popolnoma okostenela partija, na drugi pa z njo povezana razvejana infrastruktura gospodarskih interesov po tujini tvori idealno odskočno desko

za privatizaeijo. Morda bi bilo bolje reči - za uničenje domačega gospodarstva.

Ob obletniei tragedije »v novem svetu« se z moŸem še ve- dno ubadava z neštetimi vprašanji. So svetovni voditelji sploh sposobni pogledati v oči vzrokom ene najhujših tragedij z daljnosežnimi posledicami? Močno dvomiva.

V teh dvomih naju podpirajo tudi razmišljanja pariœkega prijatelja. Tokrat se je razpisal boij kot običajno. Njegove be- sede zgovorno pričajo, kako ranljiva je zahodna demokracija. In kako majhen korak je potreben, da se spremeni v svoje nasprotje...

»Prav danes srno enajstega septembra,« je zapisal. »Eno leto je že, odkar se nam je utrgalo, Ta čas preŸivljamo na bojnem polju. Newyorška stoipa stase komaj podrb, konam je vladajoča oligarhija že vzpostavila varnostne mere, ki so še vedno v veUavi. Središče Pariza je tako rekoć pod stalno policijsko zasedbo. Povsod kar mrgoli polícistov, njihova borbena razporeditev izdaja fundamentalni namen zapovedujoče elite: zatreti v kali sleherni ljudski odpor! Osrednje orodje vladajočih krogov - levih ali desnih - se je zreduciralo na manipuLacijo s strahom. Na vsakem koraku vam grozijo, da bodo ustavili vaš avto, vam pregledali torbe na poti v muzej ali trgovino. S sirenami tulijo vsevprek in vznemirjajo prebivalee. Pred slehernim uradom, trgovino ali javno zgradbo stojijo berači kot opomin tistim, ki niso ubogali, Kar prek dneva niso naredili policija in pomočniki iz privatnih varnostnih organizacij, zvečer dokonča televizija s prikazom množičnih izgredov, najraje seveda ubojev, podlili posilstev...

Zahodna vsakodnevniea je zares srhljiva stvarnost!

Morda sem zdaj tako Èrnogled, ker sem se pred nedavnim vrnil z daljšega dopusta iz Grčije. Od tam se vedno vračam moralno in fizično spočit, Tamkajšnjim prebivalcem je dovolj ameriške arogance, Cedalje bolj jím je jasno, kam to pelje. V tem smislu se ozaveščajo tudi Francozi. Skrati pa seveda ijudje vsak dan ugotavljajo, kako postaja življenje čedalje težje. Da ne govorimo ° mladini, za katero je polo¿aj vedno bolj brezizboden. Rosa Luxembourg je nekoč dejala: Ali socializem, ali barbarstvo.,. Zaskrbljen se spraœujern, kdo bo stopil v boj za socializem, da bi preprečil propast v barbarstvo? Stanje v svetu

nam je v ve]iki meri neznano. Morda So napredne sile v mnogo ugodnejšern polo¿aju, kot običajno niislimo...«

Zdaj se je pisec kritično lotil analize stvarnosti v deželi to- stran Alp.

»Občutek imam, da se slovenska javnost izogiba soočenju tragedijo v Bosni. Prevladuje ideja O evropski identiteti, hkrati pa ekstremistično odkianjanje vsakršne zveze z jugom, s svojim slovanskim zaled jem. S tem da na vso silo skušamo potisniti v brezimnost naše vzhodne sosede na Balkanu, si zagotovo ne borno pridobili enakovrednega mesta ob lepo pogrnjeni evropski mizi. Evropa ni izraz zemijepisno opredeljene solidarnosti, kakor je tudi jasno, da ne gre za nekakšno zvezo demokratično urejenih držav. Gre za rezultat mnogo bolj intimnih povezav. Vsi se zavedajo privilegijev, ki jih u¿ivajo na račun preostalega sveta. Za obrambo svojih hedonističnih navad je zahodna oligarhija znala zbrati okoli sebe široke mno¿ice srednjih slojev in nekaj pooblaščenih samodržcev na obrobju.

V to kategorijo bi lahko prišteli tudi slovenske voditel je. Odrekli So se vsega, kar je tvorilo zgodovinsko poslanstvo njihovih narodov in prepustili obrambo svojih pravic predvsem Arneriki. Pripravljeni so izdati najbližje prijatelje. Njihov egoizem nas je zapeljal, pozabili srno yse vrgli Èez plot dobršen del naše bogate dote in se odločili za Evropo v trenutku, ko se Èedalje hitreje in bolj nezadržno pogreza v dekadenco. S svojim provincialnim pogledom na svet srno nesposobni tremo vrednotiti sedanjost. Objestno srno se odrekli vsern vezem s svojimi lužními brati. Lebdimo v nekakšnem vakuumu in poni¿no čakamo v preddverjih raznih mednarodnih organizacij. Cas streznitve je tu! To sporočilo nam je prinesel tomahavk nad Banja Luko!

Med dopustom so nam uničili raÈurialniški sistem. Tako sem ostal brez interneta, ki je moje sredstvo infonniranja. Vse ka¿e, da So íz Luxemburga nove vrste banditi, ki jim pravijo haekerji, uspeli vdreti v dobro zaščitene maine, Ekipa naših in¿enirjev skuša že dva tedna na novo vzpostaviti računalniški sistem..,«

Kmalu je sledilo novo pismo Parižana, ki So ga poleg drugega morile še zdravstvene težave,

»Medtem So nas pahnili v novo vojno. Tega srno se bali, pa vendar kljub vsemu še vedno upali. Težko se je vdati inisli, da je razum brez moči. Američani sos svojo značilno brezobzirnostjo krenili v osvajanje srednjega vzhoda in prek njega k osvojitvi celega sveta. Preti nam ameriška imperialna nadvtada. Ne sme

mo namreč pozabiti, da nam je Bush prerokoval večno vojno. Tačas srno na trnih, nemočni, demonstracije se kar vrstijo. In nič! Francoska vlada igra dvojno vlogo, ki se je zunaj najbrž ne zavedate. Èe se Bush baví z interesi ameriških petrolejskih firm, je naœ predsednik Chirak gotovo pristaš francoskib interesov, nikakor pa ne braniteij inednarodnega prava.

Poročila s fronte so strahotna, kot je mučen rasizem, s kate- rím se prikazujejo dogodki. Nekaj rnrtvih arneriških vojakov je tragedija, urnrli otroci v porušeni bagdadski hiši paso običajne, kot pravijo, kolateralne ¿rtve. Medijski jezik je neznosen. Ne upamo si več odpreti niti radia niti televizije.

Z mislimi na iraški narod, ki mu želimo mir, Vas pozdra-.

vljam.,.«

»Prarnca odložena, pravica odrečena.«

Idealna demokracija naj bi bila po mnenju poznavalcev sistemsko nasprotje nasilja, terorja in terorizma. Toda ideal— nih dernokracij ni in jih nikoli ne bo, hkrati poudarjajo, ker noben demokratičen sistem ne more obstati brez rnočnih, avtoritarnih podsistemov, pooblaščenih za izvajanje nasilja, policije, vojske sodišč, zaporov. Praveati zmagovalni pohod teh nepogrešljivih priveskov tako opevane demokracije, ki so ga sprožili demokratično izvotjeni voditelji na vseh celinah, dokazujejo slabo jasnovidnost družbenih analitikov.

Sicer pa v resnici ne potrebujem sprehodov po kritični literaturi, da bi se znašla v zapletenem hbirintu družbene prakse. Dovolj bodo kar moje lastne izkušnje in izkušnje vseh, ki so se z mano vred ne po svoji krivdi znašli v vrtineu protislovij zadnjih desetletij. Razvite zahodne demokracije do dandanes pridno uporabljajo teror za zatiranje neredov uporov, revolucionarnih osvobodilnih in odcepitvenih gibanj na ozemtjih pod svojim nadzorom ali rnočnim vplivom.

yse bombastične besede ° »demokratiÈnem raju«, V katerega preddverju naj bi že čakali rojaki, so samo slabo prikrita farsa ekonomskega nasilja. Sprašujem se: kaj naj moji Vnuki, politično neskončno svobodni, ko je yse popljuvano pred njimi in za njimi, počnejo brez dela, stanovanja... Ne bodo mogli šolati svojih otrok, O stanovanju zanje V prihodnosti še sanjati ne morejo.

Naœa lastna družbena praksa je yse bolj porazna. Samo skrajni naivci se še hranijo s praznimi upi, da se bo kmalu obrnilo na boije. Pokojninska btagajna se sesuva, ugotavljajo univerzitetni strokovnjaki; javno zdravstvo in zdravstveno Varstvo œepata na vseh koncih, delavci so brezpravni in jih mećejo na cesto kakor izrabijene cunje, tajkuni nesramno bogatijo vSem ukrepom oblasti naVkljub, sodišča po polževo reœujejo spise. V šolstvu neprestano eksperimentiramo, v vsaki Vasi ustanavtjaino univerzo in produciramo kup študentov, ki študirajo leta in leta, na koncu pa ne dobijo deta, za katero sose usposabljali.

Večkrat bombastiÈno proktamirani nacionatni interesi države se spreminjajo v utopične cilje: biaginja in zadovoljstVo vseh prebivalceV, občutek da v državi in družbi vladajo pravo, razurn in pravičnost.. Fopulizeni, ki vedno igra Le na emotivne strune, nikoli ne ponudi racionalnih rešitev,

Za povrh Vsej tej človeški bedi srno najbrž zadnje generacije še normalnim podneb jem!

Na raćun zabodne demokracije, ki jo na bajonetib ali kako drugače izvažajo na yse celine in vmesne otoke, je zadnje čase yse več tako poraznih kritik, da te vrže. Za zadnjo je poskrbel časnik LE MONDE diplomatique. Takole je zapisal:

»Ameriško poUtiko je denar industrijskih in finančnih lobijev tako moralno načel, da se skozi kongres brez te¿av prebijejo samo znižanja davkov.,. Foskuœati kar koli naložiti bankam, zavarovalnim združbam ali farmacevtski industriji zato meji na biaznost...«

Ubogi novi predsednik te zahodne velesile in njegov poskus, da bi str1 zdravstveni oreb v dobro revnih in ponižanih...! Kako prav sem imela, da nisem stavila nanj. Možu govorim: Èe ga v najbolj »demokratični« dežeLi, ki yse druge po svetu ući katekizem o človekovih pravicah, ne bodo ubili, kot so Kermedyja, brata Bobija, Luthra Kinga, da samo te naštejem, mu bodo v kongresu postavljali klade, ob katerih bi se spotaknil še naœ pravljični Krpan.

Ob objavenih podatkih o plačah evroposlancev seje soprog resnično razkuril in v svojem ciničnem stilu, ki ga na srečo tudi notranje razbremenjuje, komentiral: »To je uresničitev tvojih in mojib tisočletnih sanj. Ker je pni predsednik vlade samostojne Slovenije evro poslanec, mu ne bo treba jesti trave! Bog je velik in pravičen!«

Moja boljša polovica ima iskriVe dornislice na račun poli-

tikov. Pn tem je zanimivo, da jih skonaj vsdej srdito vzame v bran, če se jih verbalno lotim jaz. Spor se vedno konča z oćitki, da sem slaba Slovenka. Nič ne pomaga dokazovanje, da pripadnost narodu nima nič opraviti z izrojenim nacionalizmom, ki mije bä tuj včeraj in mf je zoprn danes.

Z žalostjo opazujem, kako se v politiÈnem življenju čedalje boij uveljavija negativna seLekcija. Namesto da bi na površje po]itiÈne scene prihajali najboij nadarjeni, sposobni in dehvni pnipadniki strank, se na njej drenjajo problematični vzorci človeške vrste. Nihalo demokracije tako vedno znova zaniha nazaj in osmeši njene cilje.

Začenjale so se pniprave na nove »demokratične« volitve, vodiLna slovenska bur¿oazija in politična elita pa sta se v metropoli in na njenih obrobjih še vedno pričkali, kdo írna največ zaslug za osamosvojitev. Takšne debate sta si seveda pnivoščili v odmoru, kose nista zvijali v klobčiču afer, na uhcah pa je bilo doseženo začasno premirje zaradi zevajočih socialnih razlik, ki jim nihče že dolgo ni bil već kos.

Aktualne razmere So razkurile gostilničarja moje pniljublje— ne kavarTxe, da seje ustavil pn moji mizi - soba je bila na srečO prazna - in se brez mojega sodelovanja lotil elite v metropoli.

»Od sosedov bi najel Goli otok, kjer bi tipi morali delati mivko, ne samo odkopavati skale. Okrog Ljubljane bi napel ¿ico in spustil vanjo tok. Te barabe bodo uničile Slovenijo «

Saj So jo že! me je pekel jezik, a sem se zadržala, ko sem videla njegovo lice, ki ga je kuhala onemogla jeza. Daleč srno prišli v tej naši demokraciji. Ljudje so zares hudičevo srečni in zadovoljni!

Bilo je prav tiste dni, koje vodja desnićarske veje parlamentarne oblasti jokavo izjavil: Kar naprej nam mečejo pod nos poslanske plaće in nam tako jemljejo še tisto malo veselja, ki nam ostaja.

Revež se mije v svojern iskrenem obupu zaradi ogrožene eksistence tako zasmilil, da sem mu že hotela odstopiti pokojnino. Se bom že kako znaœla za preostanek svojega življenja. Manjka se neobdelane zemlje po Èrnovrški planoti, kjer si lahko pnidelam koš krompirja, pa nekaj korenja, zelja, pese in repe. Saj se mi čedalje bolj dozdeva, da sem bila najbolj Srečna v otroštvu, ker nikoli ni bilo drugega na mizi kot ajdovi žganci in »turšćna« ¿upa. Za krompir v oblicah sem pa najraje pnikrajšala kar

domaće prašiče. Najboljši se mije zdel tisti, ki je bil v velikem kotlu namenjen njim.

Od nekdaj sem se bodla z revščino in ne spominjam se, da bi kdaj imela bolj zvestega tovariša. Spremljal me je tja v dijaœka leta, ko sem bila večkrat lačna kot sita. To pa res ne gre, da bi naše brhke poslanke in poslance beraško plačevali! Pa me je mo¿ še pravočasno okrcal in od nekod privtekel številke, ki so niojo predstavo o eksistenčni ogroženosti izvoljencev tjudstva mahorna obrnili na glavo. »Ne bodi trapasta!« seje po dolgem Èasu spet zadrl name. Tako jeznega nisem več videla od tistih dni, ko sva se zaradi vojaških spopadov v »moji deželi« obdelovaLa vsak s svojega brega reke. Natresel mije toliko podatkov, kakšne so plaće izvoljencev ljudstva, da sem jih kasneje celo noć premtevala, ker mi krivica ni dala spati. Pa ne tista, ki naj bi se godila poslancem. Ne vem, od kod je izbezal tiste številke, zaradi katerih so se mi krav¿ali lasje. Najbrž je našel kakšno zvezo z obveščevalno službo obrambnega ministra.

»Kako pokvarjen je postai ta svet!« sem žalostno vzdihnila in odcoklala v spalnico. Debata ° tej temi se mije na vsem lepem zagnusila. Pravzaprav nisem natančno vedela, zaradi česa se mi v ¿elodcu bolj dviguje slabina: zaradi bednih plač delavcev ali jokavosti poslancev.

Fredno sem se spravila v posteljo, me je še spomnil, kako je nekdanji minister za gospodarstvo tarnal, da tako te¿ko še ni shajal, odkar je postai član vlade. Moral bom poseči po notranjih rezervah, je dejal in prav nič se mu ni zatresla brada, ko je izrekel debelo laž, Prav ima moj stan, kose sprašuje, kaj bi šele morali reči delavci ali upokojenci, ker inorajo pre¿iveti samo z dvanajstino ministrovih prejemkov!

Vsekakor sem še tisto noč zatrdirn sklenila, da me poslej no- ben budič iz poslanskih ali vladnih klopi ne bo več ganil. Naj gredo na cesto pometat, Èe jim je res tako Rudo! Le kdaj So se pn polnem kontu svinje pnitoževale Èez gospodinjo!

Samoobrambni instinkti ljudstva so poniknili v najgloblja brezna. Prijatelj bi rekel, da So »skulirani na nulo«. Èas bi bil, da pospravimo gnojišče na našem podstreœju in se šele potem totimo unejanja sosedovega. Moja de¿ela se bo nekega dne morala soočiti z resnico, da je skonimpirana.

Strmo naraščanje korupcije dokazuje, da postajamo na sončni strani Alp čedalje boij »evropski« in >‘globalni«. Največja pridobitev demokracije je, da mediji vsak drugi dan odkrijejo

novo afero, kimi dviga tlak, to pa je tudi Vss. V tožilskih in pravosodnih tunelih se za kriminalnimi protagonisti izgubi vsaka sled, Tako so k svojim pod7emnim gospodarjem elegantno poniknile druga za drugo tudi oroŸarske afera Prodajalci oroŸia soJO odnesU vsi po vrsti. Zgodbe so se končals v stilu pravljie:

In potem so vsi srečno živeli.,. Pred našimi packarijami je Evropa trdo miŸala nekaj let. Tudi vprihodnje se ni bati, da bi nas ošvrknila z ostrim pogiedom. Ce po njenih državah potujejo kovčki Z Uranom in plutonijem, zakaj ne bi tudi pihalniki in njihova hrana? Saj srno zdaj vendar člen Unije. Zagotovo ne najšibkejši!

Vsak dan bolj sem prepričana, kako večplastna je demokratična diktatura enoumja, V kateri preprosto ni prostora za boij pametne in tiste, ki si upajo brez slabe vesti zreti V svOjo podobo v ogledalu. So pa dobrodošli vsil lastnostmi ovc, volov in drugih vodljivih bitij.

Prepiri in obračunavanja v parlamentu so tako vroča, da ob njih ne moreš ostati ravnodušen.

»Prav malo jim manjka, da bi se stepu,« sem ondan navrgla soprogu.

»Nimajo jajek< me je zafrknil.

»Tudi naeionalistični vodja bi se.«

»Kje pa! Tepež preveč boli. Æe bi se streijali bi bil verjetno zraven.«

»Nekateri sodobni urnetniki kar tekmujejo, kdo se bo izrazil boij surovo,« sem se spomnila še ene evetke demokratične f arse.

»En prostaško!« je pribil soprog. »Mar ta svet res postaja kletka norcev, kot se je izrazil neki italijanski razumnik? Bog se nas usmili!«

Molče sem ga oplazila z zaćudenirn pogledom, saj se ni ravno pogosto dogajalo, da bi se soprog zatekal k vsemogočnemu V višavah.

V tej kilavi demokraciji celo lopovi postajajo neverietno bedni. Dolgoletna prijateljica Alma s Krasa me je sporniadi obdanIa s prečudovito roŸo. V zahvalo, ker ji tu in tam pomagam v maratonskih bitkah na sodišču, da bi dosegla pravično delitev premoženja po ločitvi z možem. Roži sem naklonila osrednji prostor pred počitniško hiœo. Tu me je vsako jutro ko sem se odpravljala k štininožcem v hiev, pozdravila z rnorjem

rdečih evetov in mi napolnila duœo z nenavadno spokojnostjo in življenjsko radostjo.

Bilo jev času zorenja breskev, korni jo je sunila tista briœka babura. Nič hudega sluteč sem se bila odpravila v bli¿nji bajer, da si v hladni vodi napolnim baterije. Mož si je medtem krajšal čas s prijatelji v bližnji gostilni.

Vrnila sem se kakšno Uro pozneje.

»Ti, v travi nedaleč od hiše sem opazil liste od ro¿e,« me je opozonit, jaz pa sem njegove besede preslišala in se odpravila ven, da kaj postorim pred kosilom.

Na pragu me je nekaj zbodlo, da sem nehote obstala. Proćeije hiše je delovalo nenavadno prazno.

Kje je moja najlepša roŸa? O Kristus, pa je ja niso ukradti? Zdaj sem se spomnila moževih besed in zatavala na travnik. Kolesniee avtomobila So bite na mokri trati lepo vidne. In prav tam, blizu moževega vrta, so le¿ali rožnati Jisti.

Zalostno spoznanje mi jev hipu postreglo z odgovorom, kaj seje zgodilo. Pa ne samo to. Kdo je umazani tat, ni moglo biti dvorna. Vsaj zame ne.

Kot obj-ornela sem se povzpela po stopnieah.

»Najme čudovite roŸe ni več,« sem rekla z zamolklirn glasoni. »Vem, kdo jo je ukradel.«

Zasukal se je od štedilnika in me prizadeto gledal.

»Se spominjaš tiste branjevke, ki narna je spomladi dvakrat pripeljala češnje? Strašno je bila radovedna rnidva pa butasta. Naivno sva ji pripovedovaLa, kdaj naju bo dobila doma, ker sva sicer odsotna. Zakaj sumim njo? Èe bi bil neznanec moški, bi stopil v nezaklenjeno garažo in si privoščil takšno ali drugačno orodje. Po čudoviti roži je Lahko zaskominalo samo nesramno žensko bitje.« Šlo mije na jok od jeze in žalosti, kosem dodala:

»Sredi trate je ustavila avto in vanj odnesla roŸo. Takrat So se z nje osuli Jisti.«

»A veš, da imaœ prav?«

Nisem ga več poslušala, odhitela sem po naseiju, če bi kje našla še kakšno sled. Vse je bilo zaman. Mikalo me je, da bi tatvino pnijavila polieiji. Navsezadnje lahko od človeka, ki krade svojim strankam, marsikaj prićakujeœ. Naše redko naselje pa je tako ali tako brez pametnega varstva, Pred mnogimi leti so nama mulei vdrli v hišo in pokradli nekaj predmetov. Takrat sem se obrnila na župana in ga prosila, da mobilizira organe pregona. »Snwkavee« so hitro izsledili, del škode So starši po—

ravnali, nekaj predmetov pa je bilo celo vrnjenih. yse to se je dogajalo v času mnogo obetajoče »družbene samozaščite«, ki se je sesula ob osamosvojitvi.

Kako nepovratno daleč so že tisti ćasi, sem dojela mnogo kasneje v pogovoru s svojima vnukoma. Nisem mogla drugače, kot da sem se ob njtmeln obisku Planote izkašljala. Kosem omenila namero, da bi osumljeno tatico obiskala na domu, če bi le kje lahko izbezala njen naslov - velik lonec z rožo ni šivanka, da bi gaz lahkoto skrila - sta me začudeno gledala.

»Nona, zaradi cne roŸe?! Ne razumem,« je nazadnje komentirata vnukinja, njen mLajši brat - oba sta bila ¿e študenta - pa je samo prikimal.

Zavila sem se v molk, ker me je zgrabila u¿al jenost. Ne razumeta, da ne gre samo za ro¿o, čeprav mije veliko pomenita. Hiœi je bila v okras, da je izžarevala domačnost, prijaznost in gostoljubnost stanovalcev,.. Ko So mi jo ukradli, so hkrati porazno načeli moj občutek varnosti. Potonil jev nić. Za danes in jutri. Z »demokratićnim« rajem vred.,,

Ko sva Sez Matejem tistega nedeijskega popoldneva z avtom vzpenjala po cestnih vijugah proti vrhu hriba, se je nad flama pod Otavnikom razdivjala prava poletna neyihta. Treskalo in grrnelo je okrog naju, kot bi bil sodni dan. Se nikoli se nisem znašla v hujši stiski zaradi besnenja narave. In kot nalašč - nikjer V bližini nobene hiœe, kamor bi se lahko zatekla v zavetje.

Sicer pa me je nekaj gnalo naprej, dokler me na nepreglednem tevem ovinku siepeća krog].a kakih sto metrov pred mano ni prisilila, da sem sunkoma ustavila vozilo. Po deblu drevesa je neslišno spoizela velika ognjena krogla in končala V bližnjem jašku cestnega kanala,

»Strela!« sem zaječala.

»Kaj noriš!« me je oštel mot, ki je s svoje strani ni mogel videti.

»Tamle... je bila.., ne grem naprej... počakajva nekaj minut.,,«

Pojma flisem imela, kakšna nevarnost bi flama grozila v morda naelektrenem okolju jaœka, ćeprav o streli ni bilo več sledu, Seveda sem vedela, da sva najbolj varna v povsem zaprtem avtu.

Potem sem speljala naprej, bolj mrtva kot živa zaradi sira

hu in tesnobe, ki sta me klešćila. Spomnila sem se, da je kak kilometer višje na novo zgrajena hiœa. Tja bom zapeljala in poćakala, da nevihti poide sapa.

Mo¿ je zraven mene nezadovoljno mrmrai, da v tri dni paničarim. Uh, kako sem mu zamerila to nejevero! A bilo me je preveč groza za najino varnost zato nisem hotela trošiti energije za nesmiseln prepir.

Ko je na kolovozu ob velikanski hiœi zamrl glas motorja, sem se naslonila na volan in obnemela. Večkrat sem slišala praviti, da te stres najprej udari v hrbet. No, zdaj sem to sama doživela. V kriŸu me je stisnilo, kot biga prešiníl elektriÈni tok. Prestraœila sem se, da ne bom več mogla voziti. K sreči 50 težave kmalu prenehale, zato sva se vrnila na cesto in nadaljevaa pot k soœolki.

Pn celi stvari je bilo najhuje, da mi mot še vedno ni ver— jel! Kakšna strela neki! Kakšna ognjena kroglal Daj no, to ni mogoće... Najprej sem mislila, da me hoče samo prisiliti k pametnemu razmisleku. Pa ni bilo tako. Ker sam strele ni videl, je torej tudi jaz nisem mogla! Æe ne bi privlekel na dan vseh mogočih argumentov, bi mi pribranil muke, saj se je strah počasi razblinjal. Tako pa je stiske v nedogled hranila mrka uŸaijenost. Najraje bi mu zabrisala: Dragi moj, možje pa res niste psihologi! Tako ste zaverovani v svoj prav, da ne vidite dreves zaradi gozda!

Kosem ustavila avto na kolovozu za hiœo soœolke, je ta prav- kar prihajala iz domačije, podpirala pa sta jo hčerka in zet. Pralo je kot za stavo, da sva si komaj upala na plan. Kaj se dogaja? Zakaj se Danica komaj prestopa, kot bi bila najhujši paraplegik?

Sedla je na sprednji sedež zetovega avta, jaz pa sem se sklonila nadnjo.

»Zakaj mi nisi sporočila, da prihajata?« me je pokarala. »Za las sta nas še ujela. Mi odhajamo na zetov dom. Tam bom ostala kak mesec dni, da si opomorem,«

»Ničesar ne razumem.,. kaj se ti je pripetilo? Pojma nisem imela, da si boina. Javila bi ti, da prihajava, a v tern vremenu do zadnjega nisva vedela, če se boya spravila na pot,« Sem resnično zmedena pojasnjevala.

»Tako vidš, končata sem na invalidskem vozičku. Noge me ne dr¿ijo. Nekaj tednov sem bita v bolnici. Nikakor niso mogli

odkriti vzroka, da mije celo teb odpovedalo. Za silosu me pokrpali, a še ni dobro. Rekli so da sem popolnoma dehidriana. Jaz pa sem vsak dan pn tistem studencu popila vsaj liter vode.« Pomignila jek pipi, iz katere je dan za dnem, leto za letom nesah1jivo tekla bistra studenčnica,

Zdaj sem še manj razumela, kaj jo je prizadeb, V dolgih letih sem si pridobila a cel koš lastníh izkšenj o zdravj, ki sm jih pridno dopolnjevala zlasti med adnjo moževo boleznijo. T nekaj ni v redu. Danica ni razvajena mamina punčka, delo na kmetíji jo je še posebej trdilo, saj jo je morala peijati naprej skoraj sama po mo¿evi smrti.

Njena hčerka me je potegnfla na stran in mi šepetaje rekla:

»Zal mije, teta, mi moramo na pot, ker je še dabeÈ do doma. Pa tndi živina Èaka, da ji poklademo seno.

»Midva se boya takoj odpeljala,« sem ji zagotovila, vendar ne lahkega srca. Na številna vprašanja flisem dobila odgovora. Hotela sem pomagati, prepričana, da prijateljica potrebuje sorodno dušo vsaj toliko kot zdravniške nasvete. Vendar flisem želela biti vsiljia, pa tdi vreme ješe vedno strašilo. Èimprej iz teh nevarnih hribov, kjer je vsak macesen v gmajni nevarnost, da bo anj treščilo, in spotoma oplazilo še tebe.

Ob odhodu sem Danici zabiÈala »Jayi mi, ko buš spot priœla domov! Obljubljam, da takrat ne bodo mmiii mesoci do mojega obiska. Oprosti, ker me t1ik časa ni bilo na spregled.

Prav zares sem se poÈutila krivo, da sem Jo zanemarila. In čeprav sva bili obe pismeni, so med flama v tistem času - na nesrećo - presahnile tudi pisne komunikacije.

Ko sem se poslovila, se mi še sanjalo ni, kaj se dogaja

sošolko, odkar so se nanjo - ne krivo ne dolžno - zgrnile temne Sence preteklosti. Tokrat je bilo prvič, da mi ni zaupala svojih stisk, kar sva veÈ mesecev kasneje, ko je zaradi njih resno zbolela, obe obžalovali. Danes si pogosto očitam, dav svojih zrelih letih resnično flisem nikoli pošteno izpegla iz voza neštetih obveznosti in si vzela več Èasa za ijudi, ki so mi bili blizu po srcu in dyhu. Danica je zagotovo bila ena izmed njih. In njen pokojní mož Pavle. Eh, če bi on še živel! Podkuril bi tem domišljavim zdraharjem, da bi si apomnili. Nikoli ne bi dovolil, da bi loma- stili po njegovi občutljivi življenjski sopotnici.

Na njegovo srečo in Daničino nesrećo se je umaknil s tega sveta, preden se je na zakonsko družíco vsul plaz nehvaležnih

dedičev tdi njegovih žuljev. V težkih razmerah po vojni in kasneje je goltal strupeni prah in si tako kaJšal življenje. Kot mnogi drugi sovrstniki je bil Wdi Pavle srečen, da je imel delo in vsak mesec skromen zaslužek. Pa še ženo zaposleno povrhl Ko bi moral uživati zasiu¿eno pokojnino, je omahnil pod zahrbtnostjo krvnega raka.

Da bi si med redkimi nasprotniki v Vasi - ni jih bilo veliko, zato pa so bili izurjeni v obrti opravljanja in podtikanja laži

- izburila mir, ki ga kot drugače misleča z možem nista imela nikoli - se je Danka celo vrnila med venjoÈe. Nikoli le flisem spraševala, če seji je globoko v notranjosti res oglasila potreba po veri, kar v tisti od sveta odrezani samoti ne bi bilo nič nenavadnega. To je bila njena stvar, v katero sone bi vmešavala za noben denar. Preveč sem jo spoštovala, predvsem pa svojo držo do kakršnekolj drugačnosti. Seveda so se mi prav zaradi uje v življenju veto znova dogajale neprijetnosti, ki so ŠLe Mateju včasih na živce, da sem s težavo nevtralizirala njegovo negodovanje. In modrovanje, kako pač ne znam in ne bom nikoli znala živeti, ker kar naprej rinem v težave.

Drama soœolke se mi je razkrila šele nekaj tednov kasneje, ko se je vrnila domov. Tokrat sem držala besedo. Ko sva spet sedeli za mizo v kuhinji in sem z olajšanjem ugotovila, da se Danica giblje po njej brez pomoÈi, sem nestrpno posegla v njen monolog:

»Zdaj pa mi povej, kaj s ti je zgodik, da ti je odpovedalo tel01 Odkrito rećeno, ne verjamem v tisto zdravniško pravljico, da si pila premalo vode.«

Pogledala me je z nasmeškom, mi postregla s čudovitim bezgovim Èajem, in prisedla. Potem seji Je obraz nenavadno zresnil, ku je priznala; ‘,Tile zaduji meseci, rekla bom že kar leto, so bili zame izjemno te¿ki. Saj veš, da nikoli no jamram. Tudi vsega hudega sem navajena, a kar so tni nekateri naprtili, je presegbo meje Èloveških mogljivosti. Sumim, da me je to dotolkLo. Vedno sva si zaupali, kar flama je grenilo življenje. Po Pavletovi smrti si mi bila zares v oporo. Kasneje so najme vezi popustilo. Ti imaš toliko lastnih skrbi, da ti nisem hotela nalagau še svojih bremen.«

Nazaduje seje le odbčila, brez besed prinesla iz kamre zajetno mapo in Jo postavila predme. S pogledom sem na hitro odbrzela prek rokopisnih strani. In se zavedela: Danici je bilo

tako hudo, da je preprosto molčala in celo pred mano skrivala težke obtožbe na raćun svoje preteklosti. Bilo jo je sram, ker so jo razgalili pred svetom...

»Zdaj mi je končno yse jasno. Zahvaliti se moraœ hudemu stresu, da ti je teb odrekto pokorščino. Poznam nekaj takih primerov. V trilogiji Vojna iz ljubezni sem enega celo opisaLa. Počutila si se sama, nebogijena, soočena z vrhunsko tebniko blatenja ljudi za grehe, ki jih niso zakrivili. Zakaj teb svojih tožnikov in sodnikov - skrajno pokvarjene vaščanke, neodgovorne novinarke in butastega zgodovinarja - nisi tožila?« sem mrko vprašala. Prav zares me je razganjala takšna jeza, kot že zlepa ne. Ti uboga ženska, kaj yse je morala prestati!

Seveda sem poznala odgovor, zakaj ni tudi sama poklicala na pomoč javnosti in objavila drugo plat zvona. To je še kako učinkovito, a hkrati zelo boleče, ker se postaviš na sramotilni oder in ustyariš možnost, da te kamenjajo z vseh straní,

»Znanci, ki so poznali resnićno zgodbo, So mi svetovali naj novinarko tožim. Jaz pa sem se spomnila mame, kako mi je v mladih letih dajala nasvete: ‘Ne išči Èasti po sodnijahl Obrekljivei ti usode ne morejo krojiti. Krava, ki ima najbolj usran rep, ga najbolj otresa okrog. Hudobni jeziki jih več pogubijo, kot meči pomorijo.’ Tako mije govorila, jaz pa sem njene bese- de sprejemala kot suho zlato«

Stopila je k štedilniku in preverila, Èe je s kubo kosila vsev redu, nato se mije spet pridružila.

»Skušam razumeti, zakaj je priœlo do zamenjave funkcij v zapisníkih partijske organizacije, ki je vrgla temno senno nate. Vedno znova prihajam do istega sklepa, da ti je vaščanka nalašč zakuhala to svinjarijo.«

»Včasih sva s kolegico, zdaj že pokojno mamo najme sošolke, skupno pisali zapisnike, tudi v drugih organizacijah in krajevni skupnosti, jih nato sestavljale, ona je narekovala, jaz beležila, češ da imam bolj Èitljivo pisavo. Podpisali sva se oba Kerje imel stan oče avtorice pamfleta arhiv partije na podstrešju, je našla tak zapisnik in me načrtno prenesla pod ‘sekretar’ z namenom, da me prizadene in rani. Za mano je veliko neprespanih noči. Zjutraj sem vstajala z zvišanim pritiskom. S spomini sem šla v petdeseta beta, ko sem imela sama s seboj preveč problemov, ne da bi se vtikala še v druge. Zaradi komunizma in vere Sem veliko pretrpela. S Pavletom sva se po letu dni razšla, zaradi same vere in versko blaznih, hudobnib ljudi. Tiste spomladanske me-

sece, ko sem bila zaradi gonje po časopisih najbolj obÈutljiva, sta se mi oglasili dve znanki iz domaćega kraja. Prizadela me je pripomba krajanke, češ da sezame ne čudi, ker sem bila mlada in nisem vedela, kaj sem podpisala. Èudno pa se ji je zdelo za sosedo, članico partije, ki je podpisala zapisnik, ker je ‘bila tako čustvena, usmiljena in pravična.’ Razumela sem, kot da sva se obe strinjali in s podpisi zapečatile usodo prizadete družme. Takrat sem začela pisati pismo novinarki. Nisem ga oddata. Kasneje me je obgovorila krajanka, že v pokoju, precej mlajša od mene. Studirala je S pomočjo skupne države, imela štipendijo, dobro službo in druge ugodnosti. VedeLa je, da se sekiram zaradi tega, ker sem končah v knjigi zgodovinarja. Izjavila je:

‘O kako sem srečna, dav prejšnjem režimu flisem bila v nobeni organizaciji, zdaj mi ne morejo ničesar očitat.’ Spraœujem se, kaj pa lahko nam očitajo? Ker srno dolga leta delali za skupnost? Koliko je bilo zgrajenega z udarniškim delom! Koliko Èasa srno prebili po sestankih in reševali gospodarske, socialne in druge probkme na podeŸelju. Vsa leta v prejšnji državi Sem bila v volilni komisiji, krasili smo volišča, hodili peœ na predvolilne sestanke v Cerkno. Nikoli nismo bili za to nagrajeni. Zdaj pa volilne komisije dobijo za zamujeni čas yse plačano. Kako srno bili nekateni neumni! Včasih razmišljam, če bi vsa tista dolga leta, ko sem ob večerih hodila na sestanke, klekljala - kar znam - bi imela yse prostore v hiši v čipkah, pa Œe na razstave bi jih lahko pošiljala. Tako pa nam delovanje v organizaeijah nikdar ni bilo priznano, navsezadnje pa nas zaradi njega še poniŸujejo. Zaznamovana sem zato, ker sem bila nekoč Èlan komunistične partije. Nikoli se mi niti sanjalo ni, da se bom morala zaradi tega po petdesetih letih še zagovarjati. In braniti čast prijateljice, ki je delala za dobro krajanov. Koliko je bilo v zadnjem desetletju krivičnih obtožb, ¿alitev, ‘šinfanja’ Èez pretekli režim, kot da se je prej godila sarna krivica. Jaz pa se spraœujem, kakšni časi So postali. Toliko govonijo in piœejo, kako povečati števibo rojstev, na drugi strani pa nešteto ovir in težav za mlade družme glede zaposlitve, stanovanja, nikoli zadostne izobrazbe... Poznam primere mladih mamie, ki so se vrnile s porodniškega in dobile knjižico z odpovedjo, ali pa so bile premeščene v proizvodnjo, na njihova delovna mesta pa so bili sprejeti drugi. Jaz sem v preteklih desetletjih ohranila domačijo, se pn štinidesetih ponovno zaposlila in si prislužila pokojnino. Zdaj je prav nasprotno, tovarne propadajo, zapirajo

jih, delavci paso pn œtiridesetih na cesti. Pavle mije vedno govoru, da je naša generacija živela v najlepšeni obdobju, v zlatih Èasih. Otroštvo srno pre¿ivljali v revščini in zatiranju, zato srno znali ceniti pnidobitve NOB, svobodo, povojne uspehe. Pavle je rad napovedoval prihodnost. Mínilo je desetletje in več, nmoge so se uresniÈile. Koliko je v otroških letih prestradal in premrzuji, kar mu je pustilo posledice na zdravju. Delal je na strupenib delovnih mestih v rudniku železarni in livarni, kjer sta bila plm in prah. Nalezel se je revme, hudih bolećin v sklepih odkar Sem ga poznala, zato me ne Èudi, da je že več kot deset iet pod rušo. Vedno so ga zdravili Le za revmo, čeprav je dolgo imel krvnega raka ki se mu je zalezel šev kosti. Ko so ga odknili, je bilo prepozno.«

Narnenorna flisem rekla ničesar, da ne bi pretrgala niti njene izpovedi, saj sem vedela, kako težko ji je govoriti O svojih muka k

Obema - novinarki in znanemu zgodovinarju - sem pred mesed vendarle v priporočenem pismu poslala dolgo obrazložitev in skuœala osvetliti dogodke, O katerib sta se tako brezvestno razpisala. Odgovoril nit je moik. Zgodovinar je primer, poln laŸi, zagrabil kot maćek klobaso. Spraœujem se, kaj sem storila svoji vaščanki, da me je na koncu izpovedi o partijskih zapisnikih, fHknila’ pod sekretar, čeprav je bilo íz dokumentov jasno razvidno, da sem bila samo ena od zapisnikaric. Tako je seveda name prevalila velikansko odgovornost svojega deda. Vsak navaden butelj bi opazil napako, tako visoko izobraženi pa ne. Ne morem si zamisliti tolikœne hudobije nekoga, ki je bil kuhan in pečen v naši družini, ko SO otroci odraščali.«

»Kaj pravita na yse to tvoji hčerki?«

»Starejša mije odločno odsvetovala tožarjenje. Ne prepiraj Sez njo in ne sekiraj se, saj jo porna vsa okolica. Zamisli si, da jev svojo izpoved vpletla celo njo! Hkrati sta obiskovali osnov- no šolo. Soœolci da sojo zmerjali s komunistko, jo prisilili hoditi po kolenih, ker ni znala moliti oÈenaš. Doma seje zaradi krvavih kolen zlagala, da je padla. yse to je navadna ]až. Hčerkini soœolci otem nimajo pojma. Kdo si je pa takrat upal kaj takega, saj iM bili njihovi starši strogo kaznovani.«

»Ce bi premogli za šćepec srÈne kulture, ne bi v sočloveka namerili meča,« sem glasno razmiœljala.

»In tvegali, da bodo od istega meća nekoč tudi sami pokončani...« me je dopolnila.

»Poznaš znameniti pregovor?« sem ji presenečeno segla v besedo.

Nagajivo me je pogledala: »Ti siga uporabila v trilogiji.«

Pokimala sem, ne brez ponosa. Bilo je prijetno misliti, da ljudje, ki jih ceniœ, prevzemajo duhovno dediœčino, kisi jo shranil v svojo zakladnico,

»Veš, da me prijemlje sveta jeza na te tvoje mučitelje, ki se imajo za velike pravičneže. Ciovek bi jih kar zadavil.«

Ustnice so se ji skrivile v zverižen nasmeh. »Ti že ne, imaš preœ’iroko srce,«

Z Danićine domačije sem odhajala z zajetnim spisom. Želela sem se čimprej umakniti v samoto, da bi tahko v miru sledila zapisom grenke usode prijateljice, za katero bi bila dala roko v ogenj, da ni sposobna bližnjemu storiti žalega.

Včasih nas je soœolce naravnost šokirala s svojim neverjetnim spominom za zgode in nezgode, ki So nas spremljale med prijateljevanjem od dijaških let, koso se prvič križale naše poti. Brez zavisti smo se zavedali, da bi nas yse dala v koœ s svojo elementarno bistrostjo, Èe se ji ne bi skromna kmetija staršev po končani nižji gimnaziji postavila med kolesje nadaljnjega œolanja. Kakšna Škoda! sem vselej pomislila, kadarkoli sem se spomnila njene obupne žel je, da bi ji bilo dovol jeno stopiti v hram učenosti. Toda želja staršev, da ostane v tisti gmajni, ji je bila sveta. Njim na voljo seje odpovedala svojim sanjam. Takšnega altruizma zares ne premore vsak. In ta moja zvesta in po svoje nesrečna prijateljica je postala plen »velikih demokratov in domoljubov! «

Soœolka je doživljala podoben epilog v nehvaležni pravdi, da bi oprala svoje dobro ime, kot se je dogajalo meni, Prav zares, kot bi brala svojo zgodbo, ki je tičala na dnu osebnega arhiva in potrpežljivo Èakala, da ji najdem prostor v eni svojih prihodnjih izpovedi. Razlika je bila le v tem, da sem jaz ¿e zdavnaj opravilas svojo politično in vsakrœno naivnostjo, zato posledice »medijske demokracije« niso načele mojega zdravja. Ker se Da- nica ni tako kot jaz spustila v brezno iskanja sodrie pravičnosti, so ji bita na srečo vsaj ta razočaranja pnihranjena. In seveda tudi nesmiselni stroœki brezduœnega pravosodnega stroja.

Podobnosti med nama pa je bilo še veÈ. Njen mo¿ je bolehal za rakom, ani preživel, mojega mi je uspelo rešiti. Vendar Matej ni vedel ničesar o tem, kako nadebudni novinar šari po mojem

dostojanstvu. Zavedala sem se, da mu moram vsemu navkllub prikriti, kaj se dogaja v Èasu, ko je bil pik1 na bohiško postejo. Ni mi bilo neznano, kakšen smrten sovražnik je stres,

se ti a pete obesi rak. Niti za hip pisem pod ejevaLa njegovega uničujoÈega vpliva. Tako je za moje travme mož izvedel šele mnogo kasneje ko syn na Crnovrški planoti lizala vsak svoje rafle.

Tdi Danina se jev tej enaki bitki, ka so s ji prisesa]i a vrat krvosesi, zanesLa le nase. Otrokom je do zadnjega skušala prihraniti »sramoto«<, da njíhovo mater vlačijo po zobeh. Podobno sem ravnala tudi sama. Pomagati mi tako niso mogli, le abremenila bi jih. Z Danico sva pač sodili med ldi, ki bi se bili za drge priprljeni spopasti tdi kiklopi. Ko ge za nas, obmolknemo, zaldenemo bolečino v svojo notranjost z devetimi ključi. In kjuÈe vržemo stran... V samotnih nočeh brez spanca tibo jećimo med œtirimi stenami. Zase vem, da sem si po objavi pamfleta na syci račun in maratonskem iskanju pravice vedno znova prisegala: Ne dam se, tem barabam! n potem mije vselej odlegle.

Že naslednji dan se mije pandi1a priložnost - Matej se je dopoidne kot ebičajno odpravil k pnijateijem v aško gostilno - da se poglobim v gradiva ki mi ga je izročila soœolka.

Spoštovana novinarka! O vaši objavi v Èasopisu srno izvedeli i¿ knjige zgodovinarja S sprauno Ijubeznijo pod rdečo ledeno dobo, kije izšta pi zaloŸbi Mohorjoe držbe v Ceovcu.

Vom narekovano zgodbo sem prećitala, na koncu objavijenego zapisniko paste pod ekreta’,apisala maj dekliœki priimek in jme, kar se mi zdi zelo čudno, nerazumljivo in nesprejemijivo. To je lažni podpis, podtaknjen in kot tok ka¿nvo dejanje. Bila sem samo člon krajevne partijske organizacije, nikoli pa ne sekretar. Vsebina opisane zgodbe je precej izmišl jena, raztresena in protislovna. Dolgoletni sekretar je bil ded avtorice zgodbe. V tistem Èasu, ko se je dogajala družinska drama, sem izstopila iz partije. Vzrok je bila predvidena erkvena poroka. HÈrki sto bili javno kršÈ cni. NihÈ od članov organi¿acije me ob izstopu ni žalu, kaj šele da bi m grozili kakœno kaznijo ali pregonom. Ostali s,no prijot1ji naprej. ¯alili, obrekovaU, poniževali in delali krivico so mi verni - pobožni tjdje, ki so redno hodili k cerkvenim obredom.

Dokler sem bila Èlan partije, sem bila za nekatere

‘)nwvrednzca, odpadnica« in še druge grde nazive se mi dojali, čeprav flisem nikomurstorila krivice.

Drama pn moji »aœčanki se je začet«, odvijala in končala samo v dnžinskem krogu, nihče za to ni bil knv. Tudi Èlani ZK se to dejanje v družini obSojOli.

Na tiste čase poipretekle zgodovine se zadnja leta zgrinjajo ćmi oblaki. Natolcujejo in popravtjaje zgodovino, pšejo žaljive zgodbe in Èlanke v Èasopise 1jdje, ki sose rodili po vejni. Moje generacije pa vedo za resnico, Mi srno žive priče tistih časov... Biti Èl«n ZK je bilo častno. Za sprejem si meral izpolnjeati pogoje. Imeti si maral čisto preteklot, da nisi, kot tdi nihče v družini in sorodstvu sodeloval z okupatorjem da si skupaj ž družino sodeloval V NOB; biti si maral delaven, pošten, zanesijiv in moralno vzgojen. Dober komunüt je moral dajati zgied drugim. V tistih časih so rekU, da tudi vernik - kotoliÈan lohko daje zgled ostaZim vernikom l tak, ki izpolnjuje vseh deset božjih zapovedi.

Pn ševanju gospodorskih, kmetijskih kultrnih, oialnih in drugih probI ernev so imeti gla’no vlogo prav člani ZK. Nihče pa ni bil knv za dogajanje v druŸini prizadete; nihče od članov partije (ra¿en družinskih Ælanov) ni odločo2 o njihovi usedi. Prav moja, zdaj že pokojna prijateijica, ki ste ja prav tako knivično vključili v zgodbo se je trudila pomiriti spor. Z osebnim angažiranjem je skušala doseči, da bi »ta mlada«, ki so jo zaradi tajnega krsta hčerke spodiU od hiše, vzeU nazaj. Šestmesečni dojenček zagotovo sodi k maten, je vztrajala. Mater je celo zastopala na sodišču komor je ona vložila tož bo. Bila je preduojna medvojna in povojna aktivistka, imela je globok čt za sočloveka. V ožji in širši okotici je imela veljavo, v prizodeti druŸini pa je bila neuspešna.

Mama autaTi Ce zgodbe je bila iz globoko verne drutine, mlada in neizkušena, več let starejœi fant ji je ob asovonjih obijubi jal erkveno poroko in krstitev otrok. Po petih letih sta se civilno poročila. Za cerkveno poroko ni hotel veÈ slišati. Prav tako ne za krst otroka, ki se je rodil v prvem letu zakona. Muti se je pod pritikom svoje družme odtočila za tajni krst. Koje nekdo možu prinesel na uliv, kaj se je zgodilo, so nesrečnieo nagnali od liše, otroka pa obd ržali. Oće otroka ni imel toliko poguma, da bi se staremu očetu postavil po robu in odtel na svoje.

Biti sta dve poti: ali žena oziroma družina - v tem primeru bi bil izključcn iz partije - ali pa starši, dom in partija. Odtočil

je za ldnje. V titen čos je bila ktjÆite sramrtna, poniŸevolna. Bil i i očen i drube. V mestih o izktjÈiti botrovali kazniva dejanja goljufije, poneverbe, nedelavnost, ne- moralno obnašanje; na podeželju pa je bila glavni vzrok vera (tajne cerk»ene poro ke, krsti, udeleževanje verskih obredov).

šlo je a gledno partijsko druino. Stan oče je bit predvajni član pantije ostrijki ‚ojok, na rski fronti in kot jetnik je še po vojni ostoi v Rvsiji, kjer se je navzel vpliva ruskega komunizma. Med vaščani je bil poštovan, uživat je gled kot dober in kulturen Èio,ek, ki je nad pomagal krajanom. Todo bil je agrizen komunzst. Po vojni je bil dolga teta sekretar krajeune Organi adje ZK. Kot nojstarejši je iml nedno posod odtočujočo besedo.

Njegov sin je bil edinec, zelo navezan na starše in dom. Bil je pod močnim plivom očeta, rato go je posiutal in ubogal. Stan oče je kot sekretar sklical sestanek. Ker je bi krst ot,oka ipeIjan brez vednosti očeta in stanih staršev, go ÈUtni seveda obsodiii dejanje. Sin je tako ostal še naprej Èlan portije n obvaroval Èast in ugied družme.

Kaj se je dogajalo v ožjem družinskem krogu po usodnem raknitju in kakšne a bite poledice, je že druga zgodba...

Praviloma e dokumenti abjavljajo v originalu, U pa so bili nam narekovani in na koncu dodan moj priimek pod ‘sekretar’, kar nikoli nisent bila. To je ame žaijivo in kniično. Žetim dobiti pojasni³o in opravičilo. Pničakujem vaš odgonon. Naj dodam, dosem upravičena do tožbe.,.

Danica ni prejela ne eriega ne drugega, za tožbo pa se tudi ni mogla odločiti. In tako o meseci tekli daije, ona pa se je v sebi žna. In pod nenehnim stresom siabela.,. Vedno znova je ramiš1ja]a, da bi poklical p ite]jico ]a, ki je naj— prej novinarki, prek nje pa pozneje še znanemu zgodovinarju omogočiLa dostop do pot orjene godbe. A je ostala na poi poti do hinega telefona, In trpela daije... V no,i slovenki družbi, ki Èedalje boij prisega na vrednote, s katerimi se z Danico ne moreva poistoetiti, se je fiični samoti na kmetiji pridružila še duhovna osamijenost.

Poprava besed, kako je miadi državi končn poskrbljeno, da nikogar ne bo doletela vnebovpijoÈa krivica, se vedno znova izkaŸe za nesramno in zavajajoče besedičenje. Preprostega človeka upaa, da potrpežljivo klečeplazi od vrat do prat in

stitucij, namesto da bi jedrnato akle1 in udaru pestjo po migi, Koliko poni¿ujočih popadov brezdšnim strojem pravice se je zvrstilo v moji življenjski praksi! Lastnib bitk in bitk pnijateljev, ki sona koncu morali priznati poraz.

yse to se mi je motalo po giavi, ko sem spis za spisom prebirata dokumentacijo DaniÈine kalvarije. Bila sem navsezadnje zadovoljna, da me Danica ni poslušala in se ni spustila v odisejado. Ostala bi praznib rok, z grenkim priokusom in osiromašenim družinskim proračunom, ki ga s skromno pokoj- nino komaj krpa iz meseca v mesec.

Spet me je hudo prizadela boleÈina bližnjega in v takih trenutkih se mije delo, da bi se labko s povzročiteljem zla tudi stepla in mu vrnila milo za drago. 0, še kako sem jo razumela, to mojo hribovsko prijateijico, in globoko sočustvovala z njo. Hknati pa mi je bilo knistalno jasno, da ji z vsem tem sočutjem prav nič ne pomagam. Udariti sem morala po tej vnebovpijoći krivici. Povedati glavnima akterjema, da sta pozabila na svojo človeško naravo in se spremenila v svoje nasprotje. Kako je že zapisal Zola? Èlovek - zver...

Prijateijici ob slovesu s kmetije nisem ničesar obljubtjala. Zato pa sem se s toliko večjo ihto lotila pisanja, naslovijenega kvazizgodovinarju. In z vsakim stavkom se mije duša ohlajala, bila sem lažja, kamen ogorčenja v prsih je postajal znosnejši...

Povsem naključno sem izvedela, kakšno kniviev ste zanestno stonu moji bivši sošolki Danici K. Vaše pisanje O njej v knjigi ‘S spravrto (jubeznijo pod rdečo ledeno dobo’ jev pepsinem nasprotju z majo predstavo poklica zgodovinarja, ki bi mu objektivnost morala biti imperativ!

Donica K. je te živa. Zakaj niste za svoje (nestrokovno) pisanje iskali informacije tudi pni njj? N moren se znebiti vtia, da vom je pričevanje njene vaœčanke, ki gaje zabeležila navinarka v lokalnem časopisu - prav tako vnebovpijoče površno, enostransko, skregano z novinarsko etiko - priMo prav, da ste na nedavno preteki ost vryli œe eno senco. Ta preteklost, ki srno ji naše generaci je ¿rtvovale svojo ‘srčno kn’ da bi bilo sedanjim rodanom boljše in lepše, je postala za mnoge rojake hude moteči faktor’.

Veste, koko se jaz tola¿im ob prebiranju raznih izdelkov na to tento? ZA VSAKO RITI RASTE PALICA V GRMOVJU! Narava je neverjetno pravičen sadnik... Običajno sicer na dolgi

rok, toda praviloma nikoli ne zgreœi tistik, ki so si jo zasluŸili za storjeno zlo.

Takratna Komunistićna partija je mnogim še posebno V želodcu. Zato ste tudi W pisali o moji soœolki kot sekretarki partijske celice, kar nima najmanjše zveze s tedanjo stvarnostjo. In soœolko ste tako porinili v blato (ne krivo ne dol¿no), kajti tega, kar So nekateri člani partije (predvsem iz njene družme) stonu avtorici zgodbe in njeni mami, iti mogoće z nićimer opravičiti. Vpleteni niso biti nikoli komunisti!

Dobila sem v roke tekst, ki vam ga je pisala sošolka v hudi duševni niski in v upanju, da hoste neresnico tako ali drugaće preklicali in se ji javno opravičili, saj ste njeno podobo neupravičeno umazali v slovenski javnosti. In takšni Ijudje, kot je Danica K., nekaj dajo na svojo podobo. Zato je bila in je še zelo prizadeta kar je imelo (in še ima) posiedice t7ldi za njenO zdravje.

Sprašujem se, ali je v vašem človeškem kodeksu (in seveda tudi v strokovnem kodeksu zgodovinarjev) opravičilo za takšen spodrsljaj sploh prisotno. Èe bi se jaz znaœla na vašem hudo luknjičcwem rešetu v polot aju sošotke, bi danes pristojno sodišče jmelo v rokuji še dve tožbi več (kazensko in odškodninsko). Tož bi proti vam in navedeni novinarki. Pa tudi pristojna Èastna razsodišča.

Ker niti vas niti novinarke, ki ji pošiljam V vednost to proteMno pismo (hkrati pa seveda odgovornemu urednitvu, ki kot noj tišći glavo v pesek!), ni gani³o, kar vam je napisa³a soœolka Danica K., tega tudi od mojega pisanja ne pričakujem. Večkrat pa se sprašujem, ali use tiste, ki prekopavajo kosti po vojni pobitih, vodijo čustva gole pietete do nesrečnih Ijudi in še živili svojcev, ali pa se pod tem videzom skrivajo nič kaj plemeniti nagibi ¿deološkega in morda celo osebnega maščevanja. Ne čudim se, če se tolikokrat deklari rana spraya Siovencev vedno znova izkaže kilovo dete.

Ob zaključku mi ne preostane drugega, kot da zapiœem: No, gospoda, pa živita še naprej z bremenom neporavnane knivice tistim, ki so svojo pripadnost temu narodu dokazovali takrat, ko so tvegali svoje življenje. Te resnice nič in nihče ne more spremeniti. Ne danes nejutri!

Z velikim presenečenjenl sem naslednje dni odpria pismo z Gorenjske. Je mogoće, da sem urednico ganila? Ha, še vprašajo,

ìe labko tekst objavio! Nemudoma sem jo poklicala. ¯elim kal spremeniti? Ne, prav ničesar! sem ji odločno zatrdiLa. In dodala prošnjo, naj izvod Èasopisa pošljejo na samotno domačijo pod Otavnik.

Kmalu sem Èlanek imela V rokah. NasLov So sami izbraLi. »Danica K. še živil« Hm! Ni siabo. Uredrištvo je tako spomnilo pisce pamfieta, da so skregani z etiko pisanja. V svoji goreÈnosti, da bi umazali preteklost, so prezrli prizadeto »stranko v po- stopku«. Tega dne je sonce lepše sijalo nad Otavnikom in morsko obab. S sošolko sva uivali vsaka v svojem zadošÈenju. Pa je vendar še nekaj poštenja na tern norem svetu!

Na nastednji obisk nisem mogla dolgo čakati. Vteklo me jev hribe k Danici, da íz prve roke suším nien komentar.

»Misliš, da ti bosta javno odgovorila?« V njenem glasu je bila tiha skrb. Kajpak, zame.

Glasno Sem se zasmejata: »Kje pa! Poguma, da bi se ti jay- no opravičila, kot bi človek pričakoval od ljudi, občutljivih za dostojanstvo bužnjega, nimata. Tudi moj obrekovalec v osrednjem slovenskem Èasniku ga ni imel. Takšni go pač ljudje, ki jim v lastnem moralnem ravnanju zija ozonska luknja.«

Da bi jo vsaj malce potolažila, sem lina kratko obudila svojo zgodbo z objavljenim pamfetom v pomembnern dnevniku. Nisem zbrala dovolj poguma, da bili razgalila najbolj umazane oÈitke. Še vedno je preveč bolelo blato, ki gaje novínar kar dva- krat zlil na mole dostojanstvo. Res je, kar trdijo duševni zdravniki. Psihične muke se ne dajo primerjati s fizičnimi. V dolgih desetletjih sem si nabrata znatne izkušnje, zato nimam težav, da bi se poistovetila s tujo bolećino’, kot bi rekta prijateljica, jasnovidka Tanja.

»Bojim se, da bi tebi škodovali,« je ob meni zamrmrala Da- nica.

»To naj bo tvoja deveta skrb. Kot Prešeren laliko reÈem:

Moja koža ježe zdavnaj Èez in Èez podplat postala. Sicer pa ne pozabi, da imava opraviti 5 posebno vrsto srahopetcev ki napadajo samo nemoÈne. To niso nobeni rodoljubi, ampak samo nizkotna bitja.«

Ob mojih neizprosnih očitkih se ji je vedrilo lice, zamišljeno je kima³a, nato pa spregovorila o svojih intimnih izkušnjah. »Devetnajsto štiri in petdesetega smo pokopali očeta. Cerkveno. Takrat nihče ni vmešavat vere. Èakala sem, da me bodo vr

gli iz parUje. A me niso. Bili srno za družinski mir, zato srno dali krstiti otroke. Nisem hotela biti bela vrana, zaničevana od vseh. Zdaj se cerkveni očetje čedalje bolj prilagajo novim razmeram. Zadnjič me je presenetila župnikova napoved S prižnice:’V soboto bo cerkvena poroka, v nedeljo pa maše ne bo, bo pa potem gostija..,’

Brubnili sva v smeh. Obe sva bili sprostitve še kako potrebni.

Potolažena sem jo zapuščala v prepričanju, da je zapis v Èasopisu deloval kot balzam na njeno duševno in fizično zdravje. Vrnito se ji je samozaupanje in znova je bila pripravljena kljubovati zlobnini jezikom.

Minil je kak mesec, ko me jev poštnem predalu spet čakala njena pošiljka. Pa ne, da sose vnovič spravili nad Danico, ker si mene ne upajo izzivati?!

>‘Draga soœolka! Tokrat boœ hudo presenećena, ko boœ pre- brala priloženo pismo. Napisala ga je avtorica vsega hudega, kar se je zgrnilo name na raćun pisanja zapisnikov v partiji. V mis]ih imam seveda davna petdeseta leta... Preberi, kako se skuœa izvleči domaćinka, ki je zakuhala afero!

Verjamem, da vas je objava moje zgodbe prizadela. Vaša jeza je vsekakor upraviÈena, a napake flisem zakrivila jaz. Zanjo je knv izključno delavec v tiskarni, ki je nepazljivo postavljal strani. Jaz sem tako novinarki kot avtorju knjige poslala enako kopijo originala zapisnika, kot jo pošiljam vam. Iz zapisnika je jasno razvidno, da vi niste bili sekretarka, temveč zapisnikar. Ker teksta nisem dobila v korekturo, sem tudi sama opazila na- pako šele tedaj, ko je bilo že prepozno. Ker Èasopisa nimam naroćenega, sem precej pozno izvedela za dopise vaše sošolke in za vaše pnitoŸbe. Tedaj sem tudi sama pisala uredništvu. Objavili so moj pnispevek, v katerem gem jasno zapisala, da Danka K. ni bila sekretarka, temveć zapisnikarica. To je yse, kar sem lahko storda..,’

Seveda sem ob branju ostala odprtih ust. Ne vem, kaj naj si rnislim...« je končala pismo pnijateljica,

Ta je pa dobra! Kakšna nesramna in sprenevedava punca! Upam, da seji Danica ni ulovila na limanice. ntrigantka se je zbala kazenske odgovornosti, ko je protest sošolke skozi moje pisanje prišel v javnost. To ji je dalo vetral

Kaj je delala ves ta čas? Cumela v zapečku in se skupaj

svojimi somišljeniki - tvorci pamfleta nasLajala nad ideoloœkim obraćunom?! Nad več mesecev trajajočim križevem potu člove— ka, ki je neomajno verjel, da sov deželi tostran Atp še čuteči iju— dje? Ljudje, ki bodo končno pod teŸo argumentov vendarle spoznali storjeno krivico in priznali: Mea culpa! Zal, pravićniki’, ki so sposobni drievno pobruhati preteklost najinih generacij, ne premorejo toliko poštenja, da bi se javno opravičili. Danica jim je bila sposobna oprostiti, ne pa tudi jaz. Za spravo z zlobneži, z neodgovornimi »rodoljubi« v mojem srcu nikoli ni bilo in ni prostora. Takšna spraya je samo potuha zlu, ki se bohoti med lažnimi domotjubi.

Po telefonu sem poklicala Danico in ji odkrito povedala, kaj si mistim o zapozneli skesanki pod Otavnikom. Jaz bi jo ignonirala, pustila v edini družbi, ki si jo zasluži: s svojo kosmato vestjo! sem pribila. Z otajšanjem sem zaslišala prijateljico: »Ne boj se, ženska je zamudila yse razumne roke, da popravi krivico! Njene besede me ne ganejo... Se vedno nić novega od novinarke in zgodovinarja?« je še povprašala.

»Kaj sploh pričakuješ od takšnih strahopetcev?«

»Imaš prav. n vendar ne morem verjeti, da stase kar potuhnila.«

»Bolje zanju,« Sem trdo rekla. »Z veseljem bi k objavljenem Èlanku še kaj dodala o kritikih, ki so prespali petinštirideset let in go pripravijeni lagati na vsa usta, da bi si priborili prostor pn jaslih demokratićne oblasti.«

Glasno se je zasmejata. »Ostanita zdrava z Matejem!« mije zaželela. »In pridita na obisk, pa ne v taki nevihti.«

Bolj ko tečejo leta, bolj občudujem svojo pnijateljico, ki je za zmeraj spletla gnezdo na samotni kmetiji. še vedno čvrsto verjame v NOB, se vrača k njej po moč, da bi lahko kljubovata sodobnim norostim. Menj pa se Èedalje bolj yse upira. Vse tiste partizanske in druge žrtve, mučeni, pobiti, izgnani... Kaj je ostalo od smisla njihovih Ÿrtev? Preteklost, sedanjost, prihodnost?! Bom še kdaj zmogla v sebi prižgati nedeljiv ponos pripadnosti narodu, dr¿avi, domovini.,. Ne morem si pomagati. Tudi na predvečer pomembne obletnice zmage nad fašizmom je v meni tema. Prebujam se v jutro, ne da bi se me dotaknila radost prazničnega dne, Nićesar ni, česar bi se lahko oklenila. Naj se še tako trudim, da bi v sebi obudila domovinska Èustva,

ki So me grela že kot najstnico od 1941. daije, tega ne zmorem več, Fočutim se kot izpraznjena...

Tu in tam me razveseLijo le pisma prijateljie, nekdanjih sošoLk, s katerimi še vedno vzdržujem stike.

»Ne morem verjeti ne sprejeti, kdaj so minila vsa ta leta,« mije ob prehodu v dvatisoč deseto napisala Danica. »Ze petnajst tet je preteklo, odkar me je zapustil mo¿ Pavle. Tako rad bi še živel. Se vedno ga zelo pogrešam, zlasti v zimskem času za družbo in pogovor. Spominjam se njegovih besed: Èe bi moral iti po vseh štirih, bi delal, ker ne bi moge gledati zapuščene zemije v okolici hiše’. Ta njegova volja mi je vseskozi vlivala moč, da sem vztrajala in iskala tolažbo v delu kijub bolečinam v ramenih, kolkih in hrbtenici. Sreča, da je toliko lepili sporni- nov, ki nid pomagajo živet¿. Bodi hvaležna, da imaœ tako doi- go živtjenjskega sopotnika, s katerim skupaj preživljata jesen življenja.

Zdaj prepisujem, kar sem v tistih zimah, kosem ostala sama, od leta 1995 do 2000 zbrala in napisala, pa zopet prepisala. PoÈasi urejam tudi spominsko sobo, v njej imam na policali zlo¿ene knjige in razne spomine. Na steno sem dala suko Tita, zdaj tako zaničevanega, a dolga desetletja tako pomembnega.

Televizijo malo gledam, politika me ne zanima, bratstva in enotnosti je pn Slovencih vedno manj. Kam so pripeljali to samostojno in ponosno Slovenijo! O tern je žalostno razmišljati. Jezijo me politiki, ki so bili nekoč - vsaj mislili smo tako - naši vzorniki. Zaupali srno jirn, a so nas hudo razočaraii. Kako ponosni smo bili po vojni, ko so nas mlade sprejernali v SKOJ in nato v partijo Ko delam obračun s preteklostjo in s seboj, pridem do spoznanja, da imam čisto vest. Zaradi mene ni nihče trpel ne škode in ne krivice. Skienila sem, da se za nobeno sWar ne bom več sekirala..

Modra odločitev! sem pomislila. Ko bi seje človek le mogel vedno držati. Zdravje bi mu bilo hvaležno...

V vremensko budo nestanovitni februar, ki nam je letos obil- no nasul snega, Sele oglasila tudi Kristina iz Nemčije. »... Mrak je tudi pn nas, sonce vidimo malokdaj, a dokler smo ‘zdravi’ in je v hiši topto, je tudi ta čas lep. Mene so le zdravniki tako daleč prerinih, tebe pa zdrava konstitucija, zdravi geni.. in tvoje zdravo življenje brez kafieta, sadjevca, vina.. Jzkašljala si Sev tvojih knjígah, mene je pa astma duœila, ker sem morda kaj pogoitnila.

Gospodarska kriza je seveda povsod gtavna terna. Starejši verno, kaj se pravi živeti po velikosti žaklja. Mladi pa so polni pufov’, da komaj hlastajo za zrakom, vendar se le počasi prilagajajo razmeram in pn petdesetih še zmeraj niso (in ne bodo) odrasli. Naučili sose malo šparat’, kar jim ne škoduje. Svakova firma leze in gre, gorin dol. Zdaj je za počitnice celo Novigrad dober,..

Potres na Haitiju nas je prizadel. Seveda pomagamo z denarjem, vendar ¿e vnaprej verno da ne pride v prave roke. Narava sama skrbi, da se redćirno: potresi, aids, pandemije, epidemije, malo pa še ljudje pomagamo z bombami in atentati...«

Vmreži hazarda

Kmalu so se spet kriŸale moje potí z Ivanovimi. Sedla svav najbli¿jo slaščičarno in nadaljevala nedavno začeti pogovor O njegovih izkušnjah 5 svetovno finančno krizo. Priznal mi je, da je postal borzni igralec. »HoÈeš reči hazarder?« neprizanesljivo pripomnim. »Kako to misliš?« me ošine z zaćudenim pogledom.

Zaupam mu, da se mi kar nekaj sanja o borznem poslovanju, saj sva pred leh, ko je v federaciji novi predsednik vlade zaćel ubirati bolj liberalna pota, s pokojnim prijateljem Tinetom izpeljala projekt treh video gradiv o vrednostnih papirjih, borzi in borznem poslovanju.

Nanu seje razvezal jezik. »Veš, naši komunistični veljaki.

Nestrpno mu sežem v besedo: »To niso nikoli bili komunisti..« »,so izkoristili partijo in obogateli,« se ne da zmotiti.

»Predsednik uprave enega najmočnejših hotdingov na našem koncu si je nagrabil petsto milijonov evrov. Veš, kakšna vsota je to?«

»Tajkuna par excellence se ¿e več mesecev skušajo odkni¿ati banke. Moj mo¿ pravi, da seje bilo lažje reœiti Stalina. Èeprav je zelo domiselno uporabijal socialni kapital iz časov odklapljanja od Juge, mora bití sedanja situacija zanj prava nočna mora.«

Ivan je pokimal. »Kapitalist z velikimi apetiti zdaj izgublja na boni, ker vrednost delnic njegovega impenija strmo pada, a kaj njemu to?! Situacija je porazna za take majhne vlagatelje, kot sem jaz. Kniza je neusmiljeno udanila po naših žepih.«

Še zavedela se nisem, kdaj me je ta vrag zapletel v intelektuatno zelo zahtevno debato. K sreči me je izdelava treb video

oddaj konec osemdesetib prisilila V raziskovanje materije O vrednostnih papirjih.

»Praviš, da si bankrotiral?« sem vprašala kar naravnost. »Nisem bankrotiral. Svoj portfelj gradim znova.« Nisem mogla verjeti, da prav suším. »Potem ko si ob zadnji krizi izgubil yse svoie pribranke?k

»Preveč energije sem vložil v študij te problematike, da bi z levo roko vrgel puško v koruzo...« Najbrž tega ne moreœ veÈ storiti, Èeprav bi hotel, razmišljam. Postai si odvisnik posebne vrste.

»Pred Èasom sva z ženo spet začela varčevati a tokrat za preživnino obch v domu za starejše. Žena je prebolela rnoŸgansko kap, mene pa tudi zanaœa vstran. Najmi pogovori So se zadnje čase vrteli okrog te realnosti. Zena se boji da bo nepokretna in zato njena penzija ne bo zadostovala za preživnino v domu, Z mojimi sedemsto evri na mesec pa tudi ne boya zmogla krpati preživninske luknje. Povedal sem ti ¿e, da sem izgubil milijon in dvestopetindvajset tisoć evrov. Vse svoje, ženine in lep del sinovih prihrankov. Dolgo sem tuhtal, kako naj se zvlečeva iz te revščine. In nazadnje spet pristal na borzi.«

Za hip je utihnil in srknu požirek soka.

»Ko je Juga začela propadati, sem razmišljal, kako izkoristiti svoj kapital,« je nadaljeval zgodbo. »V kapitalizmu ta reœuje yse probleme posameznika. Preden sem se leta nazaj spustil v borzni vrtinec, sem temeljito proučul vso razpoložljivo strokovno literaturo, zlasti Soroša in Kostolana. Veš, Soroœ je finančni filozof. Napovedal je svetovno krizo in si Èez noč zagotovil do- stop do državnikov. Tudi prijatelj, nekdanji sošolec, me je spodbujal. Njemu je zrasla nalo¿ba za osemdeset odstotkov...«

»No, priznati moraœ, da v svetu borznega hazarda tačas ni ravno veliko takih srečnežev.«

»Strinjam se s tabo. Soœolec me je opozarjal na pasti. Ne zanesi se na nobene analitike mi je govoril, ampak na svojo pamet in intuicijo. Nobene zgreœene poteze pñ borznem poslovanju ne boš več popravil. On je rasel postopoma od reveža do milijarderja. Ruski poslovneži so za svoj žep izkoristili zmedene razmere v državi in postali mulijonarii. Jmeli So tako moč, da go diktirali, kdo bo v vladi. Med krizo go izgubili sedemdeset do osemdeset odstotkov kapitala. Rekel sem si; Kupi vrednostne papirje, zdaj je pravi čas, ker je bila velika inflacija. Takrat So

se vsi najbolj znani petične¿i bali vojne. Kupoval sem počasi, hiša še ni bila dokončana, denar hranil za hude dni, plaÈo nosil na knjižico. Prihranke iz bivše Juge sem vlagal v marke, jih zavijal v polivinil ali aluminjaste folije, nato pa nalagal v prazne Fruktalove steklenjee od soka. Gotovo se sponlriiš, da doma nisi smel jmelí deviz...«

»Nikoli flisem imela teh problemov, da bi se bala oblasti zaradi deviz čeprav sem tiste čase tudi jaz pridno varčevala, izkoristila inflacijo, sproti kupovala marke, ki So kmalu popoinoma poniknile v nakup stanovanj za otroke.«

»Tako sem pretopil v delnice prihranke petintridesetih let. Okrog petdeset tisoć mark seje nabralo.«

Malo je manjkalo da nisem zažvi¿gala od presenečenja.

»Seveda sem ¿eni in sinu zaupal, kje hranim svoj mali zaklad. Za vsak primer, Èe bi me zdravje izdalo. Eno steklenico sem zakopal v klet, nisem je več našel. Ce bi žent povedal, bi moral prekopat cel kevder.«

Tokrat mije ušel smeh. Tudi Ivan seje kislo nasmehnil.

»Vsak fičnik sem vložil v vrednostne papirje. Ironija je v tem, da sem vsem dajal napotke, kako naj ravnajo pn nakupih delnic sam pa sem se na celi črti zafrkni£« Denar, ki gR dobiš na borzi, to je namišljen denar, me je strokovno podućil, čeprav za to ni bilo potrebe, kajti sama sem bila cepljena proti vsem virusom odvisnosti. »Nisem imel prave strategije, razfrčkal sem vrednostne papirje. Vedel sem, kako bi moral postopati, a nisem koristil svojega znanja. Ne upošteval temeljnega pravila: Znanje je treba v življenju uporabljatu Sicer pa - iskreno rečeno

- od vsega zaćetka špekuliranje z vrednostnimi papirji jemljem kot nekakšen hobi.«

To je presneto drag šport, se nit spet utrne misel, a ji ne dam proste poti. Dolga leta pred sesutjem Jugoslavije sem sodelovala kot predavateljica z domaćimi casinoji pn izobra¿evanju croupjerjev, zato mi še zdaleč ni tuje, kako se tovrstna odvisnost lahko poigra z ljudmi. Iz literature sem se še dobro spomnila krute usode Dostojevskega, ki je postal suženj rulete.

»Zadrjih sto delnic Gorenja sem kupil, ko je kriza zaćela svoj rušilni pohod. Gorenje je svetovna firma, država je ne bo pustila propasti. Zeni je šlo na Jok ko sem ji povedal. Spet boœ yse zapravil,’ je kar zastokala. Razlo¿il Sem ji, kaj so mi svetovali prijatelji, ki se spoznajo na borzno poslovanje. Pametno je vlagati pred olimpiado. Kitajci bodo yse dali v zaščito

gospodarstva. Mísiti sem si: bom pa še jaz vložil na Kitajsko. Vsaj vnučki bodo kaj imeli od tega, jaz pa skoraj zagotovo nič. Kc sem Ženi omenU vnuke se je nekako potolaŸila. ‘Ne skrbi zame! mije rekia. ‘Si bom že sama pomagala. Ti uživaj, glej za sebe!’ Povem ti, da me peče vest in flisem miren. Prihranke sva dajala na stran zadom starejših, ker flama pokojnina ne bo pokrivala najemnine. Sin naju ne bo mogel podpirati, saj ina svojo družino.«

»Tvojo ženo zelo dobro razumem. še več. Občudujern jo, da ti pusti hazardirati tudi z njenimi prihranki. Moja boljša polovica niti pribli¿no ne bi bila tako širokogrudna. Matej sicer ne sedi na denarju vseskozi pridno varčuje in pomaga otrokom, tudi meni pn uresničevanju mojih projektov, v kakšne tvegane posle pa se ne bi spustil, čeprav bi imel trdna zagotovila, da mu bodo prinesli dobiček. Z njegovim smisiom za humor sva se pretolkla skozi mnoge stiske. Pred dnevi mije rekel, kako je Obama poto¿il, da si ni predstavljal tako hude krize. Èe bo potonila Amerika, bo svetovna katastrofa, sem navrgla. Matej pa je smrtno resno dodal: Ne skrbi, na balkonih homo sadili solato in peteršiij «

Ivan se je glasno zasmejal, jaz pa sem pripomnila: »Ker sva na Planoti gradila počitniško hiœo, da bi si lahko z otroki privoščili vsaj skromne poćitnice, je družina marsikdaj tenko pískala,«

»Si kar predstavljam, S tako veliko familio ne bi mogla vandrati po ekskluzivnih turističnih rajih.«

Ivan seje dodobra razgovoril osvoj borzni ujetosti, nato pa zavil v domaće loge. Menj je bilo tako prav. Iz prejšnjih bežnih srečanj sem vedda, da ina v metropoli in drugje mnogo zanesljivih virov, iz katerih črpa podatke o tem kaj se dogaja v de¿eli Kranjski. Inna drugi strani meje.

»Soglašaš z oceno nekaterib, da je ta kriza lekcija iz konipcije?«

»Lekcija? Ne bi rekel.« Ivan je odločno odkimal. »Tiste, ki jim je korupcija v krvi, nobena kriza ne bo odvrnila od prevar. Svet Sez neverjetno naglico viti naproti u¿itkom vseh vrst. Zanje pa je potreben denar, veliko denarja.«

»Lenin bi dejal, da današnji človek ni zadovoljen z močjo nad stvarmi. Vse bolj ga skomina po moči nad ijudmi.«

»Zadnja leta se posvečam temi o tajkunih. Naši so seveda te del svetovne elite. Razvite države v medsebojni konkurenci izvažajo tehnologijo, iœčejo poceni delovno silo. Kitajska in Indija imata deíavcev na pretek, delajo za pest riža. Izšolali go jih in pritisnili ob tla Japonsko, ZDA, Evropo. Nabrali SO St milijonske rezerve, v notranjosti bla¿ijo revščino, v Evropi pa kupujejo najboljše tovarne, tudi naše.«

»Kje je po tvojem geneza bogatašev najme dežele?«

»Zvezna udba je nosila denar v Italijo in z njim financirala obveščevalno službo v tujini. Tudi politiki so Èez mejo spravtjali devize in jih nalagali v baypass podjetja. Po razpadu Juge So to pokradli pametni Siovenci’. Prek borze So denar vložili v tuje firme, pozneje pa s tem denarjem kupoval.i podjetja. In tako So nastali poslovni klani, za katere potrebujejo izbrano elito menežerjev.«

»Izbrano elito?«

»Govorim ° karakternih tastnostih, ki odlikujejo novodobne strokovnjake. V današnjem poslovnem svetu najbotj pridejo v poštev zavist, strah, pogum, pohlep, Za finančno okolje So izjemnega pomena. Ni treba, da imaœ visok inteligenõni kvocjent. Zanimati se moraœ za finančne informacije, biti moraœ uspešen borzni špekutant. V sl.u¿bo sprejmejo strokovnjaka. Èez teden dni dobiœ na mizo papir a štiri formata, yse napisano o varovanju poslovne tajnosti. To moraš podpisat, da labko ostaneœ na vodilnem mestu. Vsebina se med drugim glasi: Ko boš naredil dovolj veliko poslovno napako, dobiš ukaz predsednika koncerna, da daœ odpoved íz osebnih razlogov. Hočeš slišati definicilo kapitalista? Narcisoidna, arogantna osebnost z nesluteno voljo do moči.«

»In z zvrhano mero pokvarjenosti,« se nisem mogla premagati.

»Ja, to zagotovo sodi zraven. Kako bi sicer bogati posbvne¿i vsak mesec spravljali v ¿ep desetin več tisoč evrov, tistim, ki ga— rajo zanje pa ne privoščijo niti toliko, da bi dostojno preživljati družino.«

»Spominjajo me na prikazni iz mnogih filmov, v katerih nastopajo obuboŸani in poni¿ani proletarci. Ob neslutenih bogastvih se vračamo v temino srednjega veka. Èloveka mora boleti srce, ko se pred njegovimi oìmi bohoti tolikšna nepravičnost. Zlasti demosova oblast je odlično poskrbela za novi pod jetniœki razred z veliko začetnico. Spodbujala je hiter proces divjega

lastninjenja in odtekanje denarja mimo finančnega nadzora v zasebne roke.«

»In tako So se iz vrst lakomnih drŸavljanov lahko neovirano rojevali bogataši. Ko razmišljam ° krivicab, se pogosto sporninjam enega najbolj razvpitih slovenskih disidentov.«

»Vem, na koga cikaš, Priznam, da Primoža nimam dobro za— pisanega zaradi te¿kib obtožb na raćun skupne dr¿ave. Nikoli ni izbiral besed, zanj je bilo yse Èrno.«

»Presenečena boš nad tem, kar bom zdajle povedal. Ker sva bila skupaj v isti stranki, sem ga imel priložnost pobli¿e spoznati. Povem ti, da sem Primo¿a cenil kot éloveka. Veliko sva debatirala in lahko rečem, da še zdaleć ni bil zadovoljen, kam so krenile naše poti po osamosvojitvi. Zavzenial se je za razpone plač ena proti tri ali največ ena proti štiri. Drugo je goljufanje delavcev, je poudarjal. Niso ga prepričali izgovori direktorjev, da oni veÈ vlagajo v razvoj podjetij.«

»Zelo mije žal, toda v spominu ga bom ohranila kot politika, kije prilival olje na ogenj mednacionatne nestrpnosti. Se danes mi zveni v ušesih njegov slogan, ki gaje glasno izrekal v najbolj kritičnih dneh za normalno sožitje v stan domovini: Jugosiavije ni več, Jugoslavije ni več!’ Danes bi se mu prilegel refren:

‘Levice ni več levice ni več! Gotovo bi užival nad takšnim razvojem doma in na tujem.«

»In vendar bi ga te¿ko zapisal med maščevalne ljudi. Izba- jal je iz partizanske družme. šel je študirat kot kmečki fant. V duši je bil in ostal vseskozi pošten. Krivice so ga bolele, zato je prejšnjemu režimu marsikaj očital. Med drugim je takratnim politikom dal vedeti, da goljufajo kmete. Seveda so ga brez milosti vzeli na piko in ga spravili celo v zapor. Ker pn nas ni dobil zaposlitve, je še s trebuhom za kruhom, saj tukaj ni videl pnihodnosti. V Nemčiji je diplomiral, konÈa magisterij in doktorat.«

Ivan me ni prepričal. Demokrat nikoli ne sme izžarevati nestrpnosti do drugače mislečega. S sovraštvoni, ki mu je razedalo notranjost, si je Primo¿ sam skopal prerani grob. Njegov naslednik, ki ga je po izvolitvi in že prej pustil na cedilu, mu vseskozi verno dela konkurenco.

Èeprav sem vedela, da je Primož pnijatelju vzor politika,

katenim se sama ne bi mogla identificirati, sem glasno sledila svoji ustvarjeni podobi pokojnega strankarskega voditelja. »Ko seje pomeni s protikandidatorn za šefa države, je kot navit

gramofon ponavljal: Faœizem in komunizem sta le dve vanianti totalitarizma!’ Torej gre za isto zlo, ki je povzročilo množične zločine. Bil je zasvojen s tipom zahodne demokracije. Zanj je bila absolutna politična svoboda cilj, ki se mu mora yse drugo podrediti. Vidiš, prijatelj, moje pnioritete pa so bile, So in bodo, mir in razumevanje med ljudmi, da ima človek dostojno delo in plačilo, streho nad glavo, možnost nenebnega izobra¿evanja, pred sabo pa varno starost.«

»Ni mi težko uganiti, katerega kandidata za šefa države si takrat podprla. Pnimo¿a zagotovo ne.«

»Nobenega « sem odrezala. »Preprosto flisem šla na volitve, Zadijič sem izbirala predsedstvo republike. Za mano se vleče več zamer do pnitlikavega rnoža kot jara kača. Grenak priokus So mi pustile njegove izjave, ko se je znašel ob grobiščih po vojni pobitib: Je čas vojne in čas ljubezni! Je čas revolucije in čas socialnega miru.. Kristus nebeškil Meni kot pripadniku tega naroda naj ne govori ° sovraštvu, ker mije tuje, darni bolj biti ne more. Odkar sem iz oči v oči do¿ivela vojaške spopade na Planoti, me sklicevanje voditetjev na ljubezen in spravo ne gane. Prav nasprotno! Zveni mi demagoœko in populistično, da ne rečem neiskreno in hinavsko. Kdor te vrednote jemtje resno, o njih ne govori, ampak jih uresnićuje v svojem življenju. Do vseh in vsakogar. Zato mu na kraj pameti ne pade, da bi pozival sonarodnjake na boj, kajti vsaka vojna se prej ali slej po svoji notranji logiki izcimi v norost. Pravična vojna ne obstaja. Naj mi nihče ne govoni, da nismo imeli druge izbire. In da srno šele z odcepitvijo postali svobodni! Zame je to žalitev brez primere.«

»Spoštujem tvoj odnos do človečnosti in pnavičnosti, ker se mi zdi, da Sev današnjem svetu naglo izgubljata, kar vodi v nove katastrofe. Za svojega politiÈnega tekmeca je Pnimo¿ vedno trdii, da ni zavezan dernokraciji v pravem pomenu besede.«

»S tem bi se kar strinjala. Ambicioznega šefa nekdanje partije sem na soočenju s Primo¿em slišala, kako neznansko ga moti družbena lastnina. Moramo ji najti lastnika, je odločno poudarjal.«

»No, in zdaj smo ga našli. Tajkune!«

»Mislim, da sem ga takrat odpisala za večne čase. O naglem razslojevanju slovenske družbe po vzoru zahoda bivši narodni voditelj večinoma modro molči.«

»Saj! Kaj pa naj bi rekel? Kritiki ugotavljajo, da se bodo bogataši prej ali slej izmuznili skozi kazensko sito. Saj So Sl

premoženje vendar pridobili legalno in legitimno! Za to je poskrbela oblast takoj po osamosvojitvi. Zdaj lahko na yse grlo krićimo: Primite tatu! Tuje nacionalke kot hobotnice spretno lovijo naše dragoceno premoženje v svoje lovke. Se zavedeti se ne borno, kdaj borno ob najboljšo zemljo, gozdove, podjetja...«

»Reci kar hočeš, toda jaz še zmeraj vztrajam, da srno daleć od pravne države. Pa tudi od resnične demokracije. V prejšnjem režimu So posamezniki izkoriščah prisilo in se izživljali nad nemočnimi državljani, v današnji demokraciji pa pokvarjenci in človeški izmečki - ti še zdaleć ne sedijo v Dobu - v imenu človekovih pravic ljudern nategujejo nobte v srednjeveških mučilnicah.’ Poglej samo primer kraje in kupčij z orožjem. No- bene afere organi pregona niso pripeljali do konca. V hlaće so se poleg njih podelale poslanske komisije. Vsa čast nekaterim medijskim hišam, ki so k odkrivanju svinjarij še največ prispevale, «

»Tudi pn nas je že dolgo na delu mafija. Globalizacija ji je odprla vrata na ste¿aj. Ne samo v Evropo. Nekje sem prebral izjavo ugandskega predsednika. Pravi, da je globalizacija isti stad red z novimi sredstvi nadzora, novimi načini zatiranja in marginalizacije, ki jih uporabljajo bogati, da bi si zagotovili neomejen dostop do trgov držav v razvoju.«

»ResniÈna Škoda je, da takšne ocene ne padejo na plodna tla. Veš, da je italijanski predsednik narejen iz drugačnega testa kot naš bivši. Odkrito nastopa proti andrangheti in camorri na luŸnem delu škornja. Nedavno tega si le upal osebno celo v sršenovo gnezdo. Marsikaj sem mu sicer zarnerila, ko se je spravil nad fojbe’, in z drugimi politiki sosednje države vred zamenjal posledice z vzroki. To seje zgodilo tudi Primožu. Po- zabil je, kako sta se socializem in komunizem - ne enega ne drugega niso nikjer zares uresničih - pojavila kot nujna Samoobramba, odgovor na najhujše nasilje vladajoče manjšine nad večino. Kjerkoii Sov svetu danes vojne in obračunavanja, srečujemo jste stare znance: cerkev, ki zlorablja vero, individuaine in dr¿avne kapitaliste, nacionalne sebične strasti fašistov, nacistov... Seveda tudi socialiste in komuniste, ki niso to, za kar se imajo. Najin disident se je vrnil domov, kose je spočela kontrarevolucija. Preprićana sem, da je globoko v njem gorel ogenj zamere, ki ga ni mogel pogasiti. Ko se je v deželi pod Poncami ‘prebudü narod’, se mu je ponudila priložnost, da poravna stare račune. In to je storil z zvrhano mero dosledjiosti.

BiL je pod nenehnim negativnim stresom, kar ga je nazadnje spravilo celo pod rušo.«

Prijatelj me je molče oplazil z nejevernim pogledom, jaz pa sem neizprosno nadaljevaa svojo kritiÈno oceno: »Spremtjala sem njegove jayne nastope. Kot iz vulkana SO ÍZ njega bruhali na dan ostri oćitki. Tolikšna jeza na oblast in še posebej na komuniste ni mogh ostati brez posledic. Narne je delovat kot človek, ki ne premore pozitivne energije. Posebej so tnu šle na živce žrtve umorjenih slovenskih vojakov na Kosovu. Včasih se spraœujem, kako bi danes reagirat ob misijab naših fantov na vročih tujih tleh. Veliko srečo imarno, da dosiej iz Afganistana še nobenega niso pripeljali domov v krsti. Ali s Kosova, kjer prevzemajo vlogo žandarjev pred etničnimi spopadi. Matej ob novicah, da So talibani spet pokončali zavezniške vojake, jezno pravi: Domov naj gredo, kaj se urMnjajo okupatorski vojski!«

»Za nas je bil usoden vstop v Nato,« je trezno ugotovil Ivan. »Dali smo besedo, da se borno bojevali za njegove cilje. In to počnemo. Daleć od doma se prviì prostovoljno bijemo za interese tujih imperijev. Srno aktivni igralci na globalni protiteroristični sceni, ker So nas naplabtali, da se morajo tudi naši vojaki boriti z vsern orožjem za mir in zahodno demokracijo na drugih celinah.«

»Res bi me zanimalo, v kakšen rog bi trobil Prirnož, Èe bi še živel. Zdaj ga tvoji bivši sodelavci kujejo v nebo in ne vedo, kako bi bolj mogočno označili sledi za njim na tem planetu. Upala bi si priseči, da si nekateri toliko prizadevajo, ker irnajo siabo vest. Zaradi svojih zaslug je bil Primo¿ nesporni voditelj socialdemokratske stranke, ki seje pokazala zelo nehvaležno.«

»Mislim, da ni ostal neprizadet, ko So ga elegantno odrezali. Bil sem zraven, koso sena Vrhniki zadnjič sestali takratni sociami demokrati. Primož se je odločno zavzel za to, da podpremo kandidata za novega predsednika. Sposoben je in pošten, me je na tihem prepričeval. Nisem ugovarjal, spraševal pa sem se, za- kaj to menj pravi. Morda misli, da sem bolj labilen. Vedel sem, da me obrajta, odkar sem na svojem koncu prevzel tajniško mesto v strankinem odboru. Tudi to mu ni bilo neznano, da je predsednik naše podružnice horukar, zraven ga pa še rad da na zob. V stranko sem se vpisat zaradi njega, saj sva doma iz istih krajev, Bil je uspešen obrtnik. Zadeve So se zapletle, ko ga je zaÈeL srat na veliko. Prevaral me je na celi Èrti. Kose je pojavila

goijufija v naši podružnici, me je vrglo na rit. Nisem več mogel molčati.«

»O kakšni goljufiji govoriš?«

»Nekega dne me je v pisami stranke dobesedno šokiral. Na lepem je začel panično razlagati: ‘Èe Demos ne bo uspel, nas bodo rezervní oficirji udbe lovili kot zajce. Nesiva nekaj denar- ja v Trst, da hova labko zbeŸala.’ Takrat je bila zmeda zaradi prekucij onstran železne zavese popolna. Ker sem kot tajnik razpohgal z gesiom, me je pregovarjal naj spraviva denar v slovensko banko, ki sojo vodili gangsterji.«

»Gangsterji? Aja, saj si mi res pred jeti pripovedoval o spretneŸeh, ki so kradli v slovenski banki in jo skoraj spravili na kant,« se mije posvetilo.

»Točno, V stranki srno pred osamosvojitvijo imeli na knjižici Osem tisoć švicarskih frankov. Ko me je predsednik napeljeval h kraji, sem se braniÊ kot sem vedel in znal. Strinjal sem se z njim, da živirno v zajebanib cajtih. Vendar se flisem mogeL oreti za takœne pustolovščine. Sam izhajam iz delavske družme, oče je bil kopač v rudniku, nisem tako vzgojen da bi pljuval po delavcih in se okoriščal z njihovim denarjem. A pravi cirkus se je začel, ko je naœ horukar začel krasti strankin denar, da je lahko zapravijal na veliki nogi. Takrat sva se razšla, Tudi s stranko. Frej sem poskušal reœiti njen ugled, a so me fantje tam zgoraj izigrali.«

»So v vodstvu centrale slutili, kaj se dogaja na tvojem terenu?«

»Seveda so, 8 SO mižali na obe očesi. Zbral sem vso dokumentacijo proti œefu, prepričan, da bom zmogel dobiti bitko. Pa sem se hudo uštel. Novi predsednik je poštenjak, branil bo ugled podruŸnice sem bil prepričan. Èeprav mije bilo jasno, da ni demokrat. On je vojak, vztraja na koniandi. Tistega cbw, ko sem sprožil problem na seji glavnega odbora, se je Primož usedel poleg mene zadaj v dvorani. Mislim, da danes ni pravi čas za podrobno razčišÈevanje,’ me je zavrnil predsednik stranke. ‘Vse je dokumentirano in fotokopirano. Dovolite, da povzamem v telegrafskem stilu, vzel si bom samo tri, štiri minute,’ se nisem dal odgnati. Predsednik me je odločno poklopil. ‘Ne! Obljubim, da bom prišel v vašo podntžnico. Takrat se borno o vsem pogovorili.’ Ves zmeden kot bi mez mrzlim tušem, saj nisem pričakoval take reakcile, sem se usedel. FrimoŸ mi je šepetaje dejal: Jaz te razumem, a bolje bo, da razčistite doma, sicer

bo v drugib odborib završalo.’ Kar dvignilo me je na stolu: ‘Na seji našega odbora sem obljubil, a zdaj se bom pa usral? Tip bo spet lahko kandidiral za poslanca, prej je to storil kot obrtnik, zdaj se bo zrinil v parlament kot politik. Njemu jez odcepitvijo Slovenije padla sekira v med..«

»... Tvoji so te izdali zaradi višjih interesov,« sem navrgla ne brez ironije.

»Oh, misliš, da ne vem!? Bil sem premajhna ribica, da bi moj glas zalegel.«

»lJpala bi si trditi, da ni šlo za to. Bližale Sose volitve in vr— hovni muftija’ ni hotel tvegati, da bi nasprotniki za protiudar izkoristil.i nečedne posle v vaši stranki.«

»Ne bom ti ugovarjal, ker imaœ najbr¿ prav. Kdo je dal v ¿ep tisti denar, še do danes ni razjasnjeno. yse vpletene je predsednik zmetal iz organizacije. Jaz sem sam odstopil. Grdo sem se uštel, ko sem računal, da me bo podpri in razkrinkal koristoLovca, ki je za svoj poligon zlorabljal stranko.«

»Danes bi bila druščina njemu podobnih velika za cel regiment. Plodijo se kot podgane. Matej dolgo ni sprejel nobene moje kritike na račun nebrzdanega pohlepa enega največjih tajkunov. Koje ta še letal visoko pod nebom, sem moŸu nehala težiti, da je bila možaku vloga pn osamosvojitvi samo stopnica do politične in ekonomske moÈi. Zdaj mi Matej prebira Èasopisne kolumne ° poslovnežu, ki je nekoč kot največji borec za človekove pravice pridigal rojakom o demokraciji. Oprosti, ni me prepričal takrat in še manj v osarnosvojitveni vojni. Poziv na ubijanje sočloveka pač ne more biti odraz iskrene pripadnosti najvišjim idealom, Zame jev praksi pokazal, kako resno je jemal demokracijo. Èe bi bila verna, bi se trikrat prekriŸala in rekla: Bog nas očuvaj takšnih demokratov, ki mislijo samo na svoje koristik

»In so zanje pripravljeni iti tudi prek trupel,« me je dopolnil Ivan. »Ko sem vstopal v stranko, sem iskreno verjel, da srno zares nasledniki Cankarjevih naprednib idej, privrženosti pisatelja najbolj izkoriščanemu delu Èloveštva — proletariatu.«

Nimi bilo težko zaznati, da je prijatelju grenka izkušnja pustila brazgotino, ki se bo težko zacelila. Njegova prizadetost me je resnično ganila. Rada bi mu rekLa, da je razoÈaranje davek, ki ga vedno znova plačujejo naivneži zaradi svoje vere v soljudi, vendar sem molčala. Drezala bi v nezaceljene rane, kajti Jvan je za razliko od mene čvrsto verjel v odrešilno moč zahodnega

sistema, ko seje rojeval v Jugoslaviji in najprej pognal korenine na sončni straní Alp.

»Svojega strankarskega kamerada sem dolgo imel za največjega poštenjaka...« je z grenkobo dejal Ivan, kot bi hotel pritrditi mojim mislim.

Zastrigla sem z ušesi in mu nestrpno segla v besedo: »Pozabljaš na yse orožarske afer¹ v katere je bil vpleten, a se je vselej izmazal,« sem ostro pripomníla. »Zaupala ti bom nenavadno zgodbo, ob kateri seti bodo zbistrila obzorja. Se spomi— njaš bivšega Èastnika slovenske vojske, ki si je s svojimi oćitki na njen rovaš prislu¿il posebno kazen? Več mesecev trajajoćo karanteno, Iz katere se je sicer vrnil živ, vendar sam sebi ni bil več podoben.«

Ivan je prikimal, a iz obzirnosti sem ga vseeno vprašala: »Te zanima ozadje. In epilog?«

»Veš da. V javnosti je bilo vehko govora in pisanja. Nisem prepričan, da so vpleteni objektivno poročali, kaj se jev resnici dogajalo.«

»Dvorním, da borno kdaj izvedeli vso resnico, Obnovila bom le tisto, Èemur sem bila sama priča.«

»Kako si se znašla sredi tístih dramatičnih dogodkov?«

»Povsem slučajno. Moj prijatelj na Planoti me je neke nedeIje povabil na srečanje s Èastnikom, ki je že nekaj Èasa burkal duhove. Z njim se je seznanil na plošÈadi sredi metropole, kjer je mladi mo¿ javno protestiral proti slabostim v slovenski vojskL Ker seje hkrati ubadal z idejo, da bi osnoval svoje gibanje za pravičnejšo Sloveníjo, je obiskal znanca na Planoti. Nedeljskega popoldneva srno se zbrali v domaćem krogu. Izjemoma sem bila povabljena zraven.«

»Se nisi bala, da se boš kompromitirala?«

»Veš kaj, noben sestanek z odpadniki’ me ne bi mogel bolj kompromitirati v očeh zmagovalcev kot trilogija Vojna iz ljubezni. Spominjam se, kako so me s príjaznim nasmeškom gledali teritorialci, ko sem neke nedelje dopoldne stopila v gostilno. Zbranih je bila večja skupina, najbrž So priœli na pijačo naravnost s kakšnega vojaškega sestanka. Moj prihod so glasno komentirali z besedami: Vojna iz Ljubezní... Vojna iz ljubezni... NalašÈ sem se naredila gluha in slepa, sedla v kot za mizo in naročila kavo. Tedaj je k meni pristopil teritorialec. Bil je domaćin, aga nisem niti na videz poznala. šegavo me je pogle

daL in z nasmeškom rekel: Da napišeš taks knjige, moraš imeti jajca! Vrnila sem mu nasmeb, ga drzno premerila in pribila:

hi jaz jih imam!’ Glasno seje zasmejal in se brez kornentarja pridružil tovarišem.«

»Ta je pa dobra!« je občudujoče vzkliknil Ivan. »Teritorialec ti je dal imeniten poklon.«

»Veš, kako se mije dobro zdelo!« sem samozavestno dejala. »Navsezadnje sem na račun naše osvobodílne vojske’ napisala marsíkakšno pikro. Fantje So se igrali vojno, midva z Mate- jem pa sva šokirana, na robu obupa po peklenski noći, pobírala ostanke stekel z uničenih oken, treske s scefranih vrat, razbite strešníke na krepko načetí strehi. Tiste ubijalske noči, ki So jO sami inseenirali, ne bom nikoli pozabila. Inne odpustila.«

»To ti prav rad verjamem. Ne vem, kako bi jaz ravnal če bi mi nekdo íz gole objestnosti pred oćmi rušil hišo v imenu ljubezni do nove države. Celo življenje se mučiš in varčuješ, da bi si zgradil spodoben dom, potem ti ga pa unićijo v eni noči.« Ker sem kar molčala, ujeta v Sence nedavne preteklosti, je nadaljeval pogovor z vprašanjem: »Kakšen vtis je napravil nate oster kritik iz vrst Èastnikov? Menda je sam imel precej zaslug za takšen izid osamosvojitveníh spopadov?«

»Z mešanimí občutkí sem poslušala nenavadno odkrite izjaye človeka, ki je pomagal osvobajati’ deželo tostran Alp, ko pa se je uprl prevaram in malomarnosti v lastnih vrstah, So tudi njega odpisali. Zaradi višjih interesov. ‘Odpadništvo’ bi skoraj plačal z glavo. Še danes mi ni jasno, kaj ga je rešilo. Odkrito je govoril o tem, da naši oroŸarski posli peljejo v pogubo že od rojevanja nove države, ko je šla marsikatera ljubezen do domovine skozi bisage denarja.«

»Da seje spustil na tako spolzka tla? Neverjetnol«

»Pripovedoval nam je otem, da je na svoje oči videl, kako So nekateri izbranci nosili po pisarnah establišmenta polne kovčke denarja od prodanega orožja. Preprićam je bil, da ni končal v dr¿avni blagajni, ampak v žepih mož, zaslužnih za samostojno Slovenijo. Si zamislíš, da seje dogovoril celo s šefom države za sestanek. HoteL mu je razkriti, kaj se dogaja v samem vrhu nove države. Ste res verjeli, da vas bo predsednik podpri?’ sem ga vprašala. Priznal nam je, da je bil sam knv, ker se je srečanje sfi¿ílo. Naivno je nanj povabil televizijce. Ker pa je predsednik imel dobro speljane kanale informiranja, je za to namero izvedelin pustil protestnika na cedilu,« 

»A veš, da sem presenečen nad takšnim ravnanjem voditel ja države? Pričakoval bi, da se bo odkrito pomeril s podzemijem.«

»Jaz pa ne. Pn sebi je zračunal, da bo stik z nekakšnim disidentom načet njegovo lastno priljubijenost v javnosti. In ga labko celo fizično ogrozil. Zelo veLiko ste tvegah!’ sem odkri— to rekla gostu iz metropole. ‘Kako ste mogli upati, da vam bo dal podporo? Ali ne veste, da se gtavnega osvoboditelja v najmi de¿eli vsi po vrsti bojijo? Ne vem, kaj yse iznajdijivi z vsemi žavbanii namazani mladenič hrani v svojih sef itt A mora biti tako kompromitirajoče, da se pred odločilnim dejanjem vedno vsi umaknejo kot politi cucki.«

»Imaš prav,« mi je pritrdil sogovornik. »Znova se v raznih predalih kopiči obremenilni material, nekateri avtoxji So spisali celo knjige ° oroŸarskem podzemlju, Sama mati spraye mu je hotela podkuriti potem, ko Jo je hudo razočaral. yse zaman! Njegov vpliv na slovenski narod je očitno izredno velik. Spopad Davida z Goliatom se vedno konča z zmago slednjega. Pred njim kapitulirajo novinarji in politiki.«

»Takrat nam je Èastnik zaupal da načrtuje ustanovitev posebnega društva, ki naj bi zagotovilo unesničevanje ciljev Samostojne Siovenije. Razdelil nam je celo njegov program. Ni bil slab. OÈitno je iskreno verjel v socialno in gospodarsko Èvrsto državo. Fosebno me je začudila njegova namera, da bo

somiœijeniki najel letalo, iz katerega bodo po deŸeli zafrfotali propagandni letaki.«

»In kdo naj bi plaćal takšno akcijo? Fodvig ne bi bil ravno poceni,« je podvomil Ivan.

»Skupina organizatorjev - podpornikov društva,« sem pojasnila. »Nisem mu sicer naravnost odsvetovala, naj se ne spušča v tovrstne pustolovščine, a kakšnega posebnega upanja na uspeh mu tudi flisem dala. Fredvsem pa sem zelo odkrito napovedala, da ga bodo nasprotniki prej ali slej utišali, če jih ne bo nehal ogroŸati. Fantje se za lastno zaščito ne ustraœijo ničesar, sem ga opozorila. Vem, vem’ je zamrmral z nasmeškom, ki je jasno nakazoval, da bo v javnosti še naprej bil plat zvona, naj odgovorni položijo račun za pretekla dejanja in uredijo razmere v vojski.«

»Zdaj pa še jaz verjamem, da ni šlo za zaigrano ugrabitev!« je vzkliknil Jvan.

»Zaigrano? Daj no! Moral bi videti rdečetičnega mladega moŸa, kot sem ga jaz ob pniem srečanju. Kmalu po njegovi vnnitvi iz ujetništva srno se spet dobili pni istem znancu na Plano-

ti. Poprej markantni mladenič, v katerega bi se človek zlahka zaljubil, je zdaj deloval kot najstabše stoječi klošar. Sama kost in koža! Sicer pa si gotovo zasledit, kako je izgiedal po izpustitvi, ko so ga tetevizijei pokazali na ekranu. Kot bi uœel iz Dachaua. Bodite srečni, da So vas po večmesečni internaciji vrgli v gnnovje na rob ceste. Lahko bi vas mirno treščili v najbli¿je brezno kje na Kočevskem in tako zabrisali yse sledi zločina,’ sem odkrito rekta. Na resnobnem obrazu se mu ni zganila no- bena miœica, ko je odgovoril: ‘Najbr¿ se jim je zdelo le preveč tvegano, ker so se ° aferi na veliko razpisali nekateni mediji.’ Jaz pa sem se spomnita zgodbe nesrečnega oficirja KOSa. Med desetdnevnimi spopadi se je predal našim v prepričanju, da ga bodo sprejeli v teritorialno obrambo a je naivnež doživel srednjeveško mučenje v enem od zloglasnih zaporov.«

»Ti si se o njem razpisala v trilogiji.«

»O svoji bridki izkušnji, ki me je zarês prizadela, mije sam pripovedoval v bifeju na avstrijski meji, kamor se je zatekel, kajti v domovini se ni smel prikazati. Najbotj ožigosani in prezmerjani, zdaj že pokojni generat armade mije zaupal, kako so ga po končanih spopadih s helikopterji zasledovali v bli¿ini domačij na štajerskem, kjer seje zadrževal. Bolje rečeno — skrival. Zagotovo mu niso bili na sledi zato, da bi se mu zahvalili za korektno ravnanje večine enot pod njegovim poveljstvom v usodnib dneh osarnosvajanja. Ker poznam te zgodbe iz osebnega pričevanja, sem resno mistila izrećeno svarilo protestniku. Seveda ni zaleglo, zato se mu je zgodila osebna drama. A veš na kaj me spominja ujegov primer? Na ugrabitve, ki si jih privoščijo mafijci sosednje Italije. Pravijo jim sequestro di persona’. Najbrž Sose naši bnihtneži učili pn njih.«

Ivan je zmajeval z glavo in zamišljeno dejal: »Ni Èudno da So Sev slovenski družbi razcvetele najslabše lastnosti, Na plan neovirano prihajajo grabežljivost, etična zavrženost in sebičnost, ki so usmerjene v bran ozkib in večinoma zaslužkarskih interesov, S polno paro drvimo v prepad moralne in vsakršne dekadence.«

»Slamnate firme pa rastejo kot deŸnikarce po obilnem deževju. Na drugi strani se daljšajo vnste brezposelnih. Ne re samo za to, da se nekdo znajde brez sredstev za preživetje. Èlovek doživlja ponižanje na ponižanje. Poćuti se slabše, kot če bi mu v Abu Graibu dali hrano kot psu s podvitim repom. Spremenijo te v črva, ptaziš se po tleh in moleduješ Rdeči križ

ali Caritas za paket hrane in plačilo položnic. ‘Države ni već! Države ni več!’ bi lahko vzklikal tvoj prijateij Primož. Misiím, da bi ga bolelo srce, če je res, kot trdiš, da je v sebi ohranjal Mrok prostor za proletarce.«

»Nova buržoazija gaje izigrala. Kot tebe in mene«

»Ne, Ivan! Mene ni mogla izigrati, ker ji niti za trenutek nisem nasedla. Ko je slovenska oblast takoj po osamosvojitvi svojim podanikom razdelila certifikate - tudi dojenćkom - mi je bilo jasno, da kupuje glasove Sloveneev in sociatni mir, ker srno bili spet brez soglasja državljanov katapultirani v kapitalizem.«

»Danes napovedujejo vojno tajkunom, ki jih je oblast sama ustvarila.«

»Fa še res je!« sem lakonično pribila. »Ne moreœ si misliti, kako me osrečujejo novinarske hiše, ko me v imenu demokracije vestno obveœćajo o vseh nečednostih, ki se vsakodnevno kotijo v dolini šentflorjanski. Æe bi Cankar še živel, mu ne bi zmanjkalo snovi za nove pripovedi. O aferab in aferieah, škandalib, perverznostih novinarji poročajo s tako pedantnostjo, da mi domišlije sploh ni treba uporabljati. Obilno poskrbijo za nizanje vseh šokantnih podrobnosti. Z novicami ti sežejo pod kožo, da se stresnega strupa ne moreš već znebiti.«

»Z ženo že dolgo ne giedava televizije in ne bereva časopisov,« je prirnal.

»Nista edina. Zlasti starejši se skušajo na tak naćin obvarovati pred vdori medijskega nasilja. To se pn nas doma ne bi ob- neslo. Za mojo boljšo polovico je biti obveščen o dogajanju na planetu sacrosanta’ pravica. Res pa je, da za razliko od mene vso to nesnago lažje prebavtja. Ne kyan mu apetita in ne krati spanca.«

»Biagor njemu!«

»Kadar sva na Planoti, preprosto zbežim v naravo, kjer poslušam samo ptičje pevske zbore in osamljen laje¿ psov.«

»Veš, da ti zavidam.«

Po krajšem premolku, sem dokončala svoje razmišljanje:

»HoÈem ti reči, kako je yse to napihovanje z demokracijo, ki baje Èloveku napolnjuje sivino vsakdana, samo dvorezen nož.«

»Tega seveda naši strankarski voditelji zlepa ne bodo priznali.«

»Razumljivo, odvzelo bi jim blišÈ skrbnikov in odrešiteljev naroda.«

Klima medsebojnega zaupanja je bila pravšnja, zato sem se lotfla teme, ki me ješe zmeraj vznemirjala, hkrati pa potrjevala Stirne ° hudo vprašljivih potezah politikov dežele na sončni Strani Alp.

»Najbrž si bil zelo dobro seznanjen z zakulisjem odcepljanja od bivše Juge,« setu glasno razmištjala. »Ne bi me presenetilo, če bi glede na številne stike z vodilnimi ljudmi iz strank poznal tudi skrivrosti, kako dolgo So naši voditelji raznih bary delovali na zaroti odhoda iz Jugoslavije. Ijporabila sem izraz zarota’, ker sito zaslužj«

»A veš, da niserfl bil inf ormiran,« je dejal in kot v opravičilo dodal: »Za intrige med politiki nikoli flisem imel kaj pnida posluha . «

»Tvoji strankarski šefi so zagotovo u¿ivali dovolj zaupaIlja, da jirn je bilo clovoljeno stopiti v bram najbolje varovanih drzavnih skriynosti«

»Ne pozabi, da je šlo za komunistično vladavino! Jaz pa sem Pripadal Opoziciji«

»Ti pa ne pozabi, da je bila odcepitev - tudi z vojaškimi sredstvj — skupen projekt obtasti in opozicije!«

»No, glede tega ti ne morem oporekati.«

»Si se kdaj vprašal zakaj niti prejšnji niti sedanji režim ne stre¿e po ugledu staremu partijskemu maćku’, ki je slovenski vrhuški zgradil na Kočevskem tako utrdbo, kot bi nam grozili turški upadL?« Ivan je odtočno odkimal, jaz pa sem dodala: »Vi- soki partijski funkcionar je načrtoval odklop najme deŸele od federacije že v zgodnjih sedemdesetih letih.

»Bejzi no!« se je iskreno začudil.

»Po končani drugi svetovni vojni jev najstrožji tajnosti gra- dii lasten, napol ilegalen slovenski obrambni sistem. Naravnan

je bil tako, da bi tni odšli na svoje, če bi v Beogradu sprejeli odločitev, 5 katero bi hoteli prepreÈiti dokončno osamosvojitev Slovenije in jo podvrečj velikosrbski’ nadvladi.«

»0, hudia Kaj takega..«

»Vidiš, tudi ti si presenečen, kako daleč V preteklost sega— Jo korenine ‘uresničevanja tisočletnih sanj’ najinih rojakov.

Navai smrtniki v diverzantske načrte seveda nismo bili P°Svečeni. ‘Vizionarski politik’ je predvideval, da se po agrena Ceškoslovaško Brežnjeva teorija o omejeni suverenosti

lahko uresniči tudi nasproti Jugoslaviji. Ob tej predpostavki je takratnemu komandantu slovenske tenitorialne obrambe

naročil, naj takoj v največji tajnosti yse pripravi, da bi v prime- ni sovjetskega vdora v Jugoslavijo slovenska vojska nemudoma aretirala in osamila poveljstvo ljubljanskega armadnega zbora. Aretacijo naj bi uresnićiti s pretvezo, da morajo naše enote ob morebitnem napadu vojske Varšavskega pakta íz Ljubljane na ustrezno lokacijo evakuirati slovensko obLastveno in politično vodstvo. Komandant teritorialne je zato predvidel zanesljive slovenske oficirje, ki bi vso operacijo disciplinirano izvršili, čeprav bi zanjo izvedeli šele tik pred zdajci. Da je bila to strogo varovana skrivnost dokazuje, da sta zanjo vedela le dva Èloveka: naročnik in izvajalec ukaza. Domnevam, da je eminentni slovenski voditelj tak ukrep predvidel zaradi takratnih notranje-političnih razmer v JugosLaviji. Zato ni zaupa armadi, saj je pričakoval, da bo ostala pasivna do agresorja. Vzhod bi tako po njegovem z]ahka uresnićil svoje namere. Morda je ob tern raćunal, da bi bilo takrat možno takoj razglasiti popolno samostojnost Stovenije in prositi zunanji svet za njeno mednarodno priznanje. Do uresničitve omejene suverenosti na jugoslovanskih tleh ni priš]n zato je bil načrt izpeljan e do stopnje operativne pripravijenosti.«

»In kako si ti priMa na sled tej zaroti’, kot ji praviš?«

»Gotovo si ¿e opazil, kako zadnja leta kot po tekoćem traku prihajajo na dan zasluge velikih Stovencev’ za ustanovitev lastne dr¿ave. Tudi otem načrtu Sose razpisali glavni snovalci. In menj So pred kratkim prišle v roke njihove samovœečne izpovedi. Doživela sem praveati šok. Dolgo, predolgo sem verjela, da je politična zvestoba neprecenijiva vrednota. Pa je Samo hitro pokvarljivo blago kot vsako drugo.«

»Razumem, kaj hoćeœ reči...«

»Ko Sem to odkrih leta nazaj, zame v poidtiki ni bilo već prostora,« sem zaključila z nekakšno ihto, ki me je osvobajala notranje napetosti.

Pogovor je zaključil Ivan z nenavadno izjavo, ki je od njega nikoli nebi pričakovala. »Veš, da mije žal, ker se nisem vpisal v partijo?«

Obstala sem kot bi se znašla pod kapom. Ko sem si opornogla od presenečenja, sem mu obzirno rekla: »Boga zahvali, da te ne moreta slišati start in novi voditelj stranke, ki si ji zve- sto slu¿iL, dokler je hranila tvoje ideale. Ti obžaluješ, ker nisi vstopil v partijo in imaš pii tem pred sabo svojega oćeta, člana organizacije od sedemintridesetega leta. Namučil se je po vojni

v tistih rovih, ko je kopal črno zlato, da bi delavei širom Jugoslavije lahko izpolnjevali petletne plane izgradnje nove države. Zraven se je še po sestankih podil, kjer so tnu nalagali najtežje natoge,..«

»Drži...« je tibo dejal.

»No, vidiš, jaz pa Sev razmišljanjih o svoji preteklosti tolčem po glavi, ker sem stopila v partijo. Pa ne zaradi tovarišev v osnovnih organizacijah, ki So človeku hoteli in delali samo dobro. Ne, ne! Zaradi tistih voditeljev, ki So nam govorili eno, de- lali pa drugo, vzklikali tvorcu avnojske Jugoslavije in mu hkrati rinili nož v hrbet. Ničesar ne bi spremenila za nazaj, tudi če bi mogla. Toda nobeni partiji ne bi služila več. Ostala bi zvesta gibanju za marksistično dediščino, se bonia za njeno obranitev in uresničitev, za resnično svobodo odtujenega človeka. Na no- bene voditelje ne bi pnisegala, ker tega ne zaslužijo. Za večne čase So zapravili moje zaupanje, zato sem jim obrnila hrbet. Nepreklieno! Lahko spišejo še tako čudovito ustavo ali kilometersko evropsko listino. Vem, da bodo oboje redki poštenjaki spoštovali, većina pa izigravala. In ta večina ima prihodnost, taki kot sva midva zagotovo ne. Politike preziram, ne vsevprek in počez. A kot sem rekla, redki So vredii, da jih pozdravíš ob srečanju. Matej pravi, da naših politikov ne more boleti hrbte- nica, ker je nimajo.«

»Lepo povedano!« je takoj soglašat Ivan. »A veš, da me ve- dno znova presenečaš?«

»Zaradi svoje kritičnosti?«

»Ne prizanašaš nikomur, ne z leve ne z desne.«

»Bodi no pameten! Toliko naravne bistrosti pa še premorem, da znam ločiti zrno od plevela. Ker se okrog mene bohoti samo plevel, me ni več mogoče zvabiti v volilne arene. Znašla sem se sredi nekakšne nenehne državljanske nepokorščine, ki hra- ni mojo nemirno dušo. Nikomur ne pripadam, nihče se me ne more več polastiti v imenu kakršnekoli ideologije, ki ji konkretni Ijudje vedno strežejo po živtjenju, pa naj bodo njene ideje še tako plemenite in napredne.«

»Veš, da ti po svoje zavidam. Vseskozi ohranjaš neodvisnega duha. To je resnična svoboda.«

»Tudi ti si izbral svobodo. Svobodo igranja v borznem svetu, ki ti prinaša posebne uŸitke.. . «

»in razočaranja,« me je dopolnil.

»Si zamišljaš, kako bi biLo bivanje na tem planetu doLgoćasno brez izgubljenih iluzij?« sem ga vprašala z nagajivim nasmeškom.

Resnobno me je pogledal, na licu pa se mu je zarisal otoŸen izraz. Vprašanje je ostalo brez odgovora. Prijatelj, tudi ti si se postaral, sem z žalostjo pomislila, in mu prožila roko v slovo.

Oporoka

V kaminu je veselo plapolal ogenj suhih bukovih drv in me— tal Sence na stene, oblećene v čudovit macesnov les. Zunaj je rahb naletaval sneg. Posamezne snežinke so yse boij prehajale v kosmiče, da je bil jugo kmalu popolnoma bel. Ker sem imela ob sebi dva pomočnika, me ni kot ¿e tolikokrat skrbelo, kako bomo pregazibi do ceste, ki jo pLužijo. Spomniba sem se, kako sem nedavno tega neke zime napravila gaz za avto. Ponoči ga je prav toliko spet nasubo, skoraj cel meter. Skozi zasne¿eno dolino sta mi pomagala vikendaša. Ker zaradi snežnega meteža nisem Videla pred sabo, je eden tekel po sredini ceste, da flisem zdrsnila na rob in prek njega v kotanjo. To se je nekaj let kasneje zgodilo starejœemu traktoristu, ko je kosil obronek ob cesti. Traktor se mu je prevrnil, pod njim pa je mrtev obbežal nesrečni kosec.

»Kadar ponoči razmišljam ° prihodnosti vas, svojih viukov, ki ste mi od malega zelo pn srcu, me začne tlačiti mora. Prav nič vam ne zavidam. Ta svet postaja yse manj prijazen. Ai ne zveni žalostno izjava, ki sem jo nekje zaslechla: Premagovati nasilje, je umetnost naœega časa... V svoji licemernosti in sprenevedanju si ijudje izmišljajo zakone, ki legalizirajo nasilje in pustošenje vojaških hord. V pičlih dvajsetih letih je ‘voditeljem naroda’ uspelo zapraviti dedišÈino neštetih generacij. Ni več Prežihovih samorastnikov, ki bi s trmo, upornostjo, žibavostjo ohranjali pnidobitve več rodov in jih uspešno nadgrajevali. Bi se še šli bont s puško, če bi bilo treba’?«

Fanta sta se pomenljivo spogledala in skomignila z rameni.

»Sicer pa nove žrtve niso več potrebne. Evropskim kapitalistom smo na kro¿niku prinesli posestva, tovarne, nove ceste, ladje, gozdove... Jz Juge srno odšbi baje zaradi dolgov. Zdaj srno se jih nalezli še veliko več. Zakonodaja Unije nas je zelo prebrisano o)ajšals za premoženje, ki So ga ustvarja)J dedje, pradedje, prapradedje...«

»In praprababice,« je dodal stanejši.

»Fred leti sem imela z znanko, prvoborko iz naših krajev, zanimiv pogovor. Slučajno sva se srečali v mestni kavarni. Beseda je nanesla na razmere v državi. Bila je nenavadno kritična, hkrati pa polna upanja, da tako stanje ne more trajati večno. Moji že odrasli vnuki pravijo, da bodo mladi prej ali slej vrgli desničarsko vlado in vrnili socializem na prizorišče. Prisegajo na skorajšnjo revolucijo,’ je ponosno poudarila. BiLa sem ne- malo presenečena, hkrati pa prav nič evforična ob napovedani perspektivi. Prav nasprotno! ‘Ali res verjameš, da bodo segli tudi po flintaricah in se pognali v boj proti kapitalističnemu sistemuT sem jo naravnost vprašala. Vneto mi je prikimala, jaz pa sem nadaljevala z odkrito skepso: Sedanje generacije so pni- stale na mirno spremembo družbenega reda. Upanje na kakšno revolucijo so navadne iluzije. Mladi na svoj način preveč cenijo življenje, da bi odpirali fronte, na katerih bi tekla kn, Kar mene zadeva, jim dam prav. Nobene ideje niso vredne, da bi novi nodovi umírali zanje. Vedno sadove poberejo pokvarjenci in noví izkoriščevalci.’ Kar utihnila je in iz oči sem ji brala, da sem jos svojim pesimizmom razočarala, Bolj ko gre človek v leta, bolj se zaveda, kakšna vrednota je življenje. In kako neizprosno kratko je. Ce spoštuje sebe in druge mu je vsakršno tveganje tute.«

Pomolčala sem, skušala zbrati misli, in nadaljevala: »Ce nam je kljub radikalnim spremembam uspelo ohraniti zadovoljivo kakovost življenja otrok in jih v nasprotju z ostalimi tranzicijskimi družbami po Evropi zaščititi pred te¿avami, smo mlade mednjimi predvsem tiste, kivstopate na trg dela - spregledali. Zaradi premajhne družbene skrbi srno iz vas napravili največje poražence prehodne družbe. Naši voditelji se siepijo, kako bodo povečali rodnost. V tak svet, poln nasilja, naj ¿enske rojevajo otroke? Pod vsakršnim bliščem se skrivajo rodovi novih hlapcev Jernejev. Sama dobro vem, kaj pomeni biti dekla. Kot otrok sem z materjo služila velikim kmetom. Nazadnje nekje na Vipavskem. Bilo je tako hudo, da je mati sklenila zbežati. Neke nedelje sva jo pobrisali s culami, v katerih je bilo yse najino premoženje. Spominjam se samo, da sva dolgo hodili v hrib med vinogradi. Z grozdjem sva si tešili lakoto in žejo. Mati je za seboj pustila str0- ge, zelo zahtevne gospodarje in več mesecev zaslu¿ka. Takšno je bilo moje srečanje z izkoriščanjem čboveka po čboveku. Se potem čudita moji čustveni alergiji na današnje gospodarje, ki jim ne gLedam na zobe, iz katerega brloga pnihajajo?« 

Fanta sta se nasmehniLa in razumevajoÈe prikimala.

Ta večer sem se razvnela in razgovorila, kot bi se za zmeraj poslavljala. Prav zares je bil pogovor podoben nekakšni moji oporoki. Vnuka sta še kar molčala, zato sem glasno razmišl jala:

»Èuvajte drevesa okoli hiše. Spomnite se, kako sva Sez Matejem srdito sporekla za vsako smreko, bukev, jesen, javor, lipo, Èe jih je hotel posekati. Sele na stara leta sem popustila in pristala, cia razredÈimo okolico. Vseskozi sem prepričana, da nas obilka drevja varuje pred uničujočo silo podivjanih neviht. Po- hojena in izropana narava naglo vraÈa silovite udarce, Preteklo zimo nam je izruvalo jabhno, ki je tako lepo zacvetela vsake tri leta. Na njej so se pred eksplozijo zbirale jate sinic, kalinos, srak, ščinkavcev... Posedale so po zverižeriih vejah in čakale, da vržemo nekaj pesti semenčič v ptičjo hišio. Cela veserice so se priMe hranit na balkon« Obrnila sem se k mlajšernu: »Se spomniš močsrirskih sinic, ki so ti priletele na dlan in zbe¿ale polnirni kljuni sončniÈnega semena? Od tiste preklete noči, ko so zletele v zrak bližnje vojašnice, jih ü bilo seč.«

»Misliš, da So pomrie?« je prizadeto vprašal svetlolasi vnuk.

»Seveda! Strahoten udarec zraka jih je zagotovo pokončal. VeÈ let je trajalo, da seje skromno obnovil zarod.«

»Se pogosto spomniœ na tisto peklensko noč, kot si jo imenosala v knjigi?«

»Ne vprašaj! Samo smrt jo bo dokonÈno izbrisala s platna moje zavesti. To je bila ena najhujših izkušenj. Tako jo je doživel tudi Matej.«

»Večkat sem te hotel sprašati: Ali po tvojem nismo imeli pravice odíti na svoje?«

»Vsekakor!« sem odločno zatrdula starejšemu. »A ne na tak način. Eno je oborožena odcepitev, drugo sporazumna razdnižitev. Na to terno so prav zanimiva razmišljanja nekatenh patijskih generalos’. Možje SO se Èez noč odrekli armadi, ki so jo na najvišjih vojaških adol¿itvah sami ustvarjali od pvih dni druge svetovne vojne. Ciovek bi se upravičeno vprašal, kaj so, hudič, počeli na teh funkcijah, če So pa na noge postaviLi takšno agresorsko spako’. New York Times je obnovil zgodbo o tem, da je bil zunaji minister ZDA razočaran že junija 1990, ko je po beograjskih srečanjih z voditelji republik mislil, da je ‘vsev redu’. Odpotova je domov v prepričanju, da se bodo republike vzclržale ‘enostranskih odbčitev.«

»Za Srebrenico bi lahko veljato tisto, kar si zapisala na kon-

cu prve knjige trilogije: Pustite nas jokati same je pripomnil mlajši.

»Anahtikivedo veliko povedati o grozotah zadjihbalkanskih vojn in viogi neodgovornih voditeljev narodov. Jasno je, pravijo, da so zahodni pogajalci dali tako Miloševiču kot Mladiću in Karad¿idu proste roke, pa tudi vnaprejšnjo odvezo za balkansko morijo; da je pñšlo v Srebrenici po zasiugi Združenih narodov in Nizozemske do genocida; da je Miloševič moral umreti, sicer hiv Haag poklical preveč znanih priÈ. Inda mnogi vedu za slovensko trgovarije z oružjem, ob tem pa je marsikoga strah za Življenje. Opozorila in grožnje niso nobena redkost. Kasnelše žrtve brezumnih Natovih napadov v Aleksincu, Beogradu, Cačku niso nič manj tragiÈne od ¿rtevbrezumnega nasilja srbskih paravojaških enot, ki so morile po albanskih vaseh.«

»Mnogi na Zahodu odkrito piœejo, da je Æma Gora brez večjih težav prebrodil sesutje skupne držase in odcepitev od njenih ostankov s tihotapljenjern cigaret in še Èesa, Siovenija in Hrvaška s prodajo oroŸja, Kosovo z drogami in orožjem, Srbija pa s korupeijo in pomočjo Amerike. Lepa reč!« se je zgražal mlajši.

»Politiki so napisali e toliko knjig o svojih videnjih usvoboditve’, da našim kultuniim ustanovam zanje pošteno zmanjkuje prostora. Edini izhod iz zagate je, da jih tako naglo zložijo na kup za odpad, kot so nekatere že storile z deli Marxa, Engelsa, Lenina.«

>,Pa Tita in Kardelja,« me je dopolnil svetlolasec.

»Se pač bojijo, da bi gnoj enoumja ogroŸal zdrav razvoj mladih slovenskih pokolenj Zaradi rnene lahko pn priči pokurijo na gnnadah vsa dela kiasikov levih gibanj, pa bo v mojem srcu še vedno brlela lučka humanističnih idej, ki Sem jo prižgala, ku sem se prvič srečala z njimi. Vsi takšni cisilizacijski pogromi’ novodobnikov, ki z enako ihto podirajo spomenike preteklosti, če niso pomniki duhovnikon ali kulturnikom in na njihov prostor vneto postavljajo argentinske generale, nas peljejo proč ne samo od Evrope, ampak tudi od Balkana.«

»Danes nas vsi spravljajo med sabo, v resnici pa vsak kuje tak ali drugačen kapital za lastno prornocijo. Sebe in titih, ki stojijo za njim, je pripomnil starejši.

>Ûz sobotne priloge osrednjega dnevnika sem izvedela, da nosim v genih zlo morilca, zločinca, ker prisegam na idejo komunizma. Ubijalska ideja komunizma...’ je zapisal znani sloven-

sld intelektualec, ki se goreče zavzema za spravo. Nič skupnega nočem imeti s tako spravo, ki vsevprek in počez iz preteklosti proglaša za diktaturo in totalitarizem. Idejo komunizma sem sprejela, ker je prisegala na pravičnejši svet. Niti približno se flisem poistovetila z njo, ker bi me navduševala misel, da bom Lahko ubijala. Kakšna perveznost! Kakšna pokvarjenost! Mnogi rojaki trmasto gojijo podobo, po kateri je bilo v socializmu yse samo siabo. ‘Solidarnost je beseda preteklosti,’ je zapisa— ta ugledna novinarka, Kaj lahko človek reće k temu? Sreča, da te podobe sveta ne bom ućakala. Dru¿bene spremembe, ki srno jim prića, nas opozarjajo, kako je v življenju yse relativno. Včerajšnja velika vera in upanje sta se Èez noč razbiinila. Obravnavati preteklost kot petinštirideset let trajajoči mrak je krivično, neodgovorno, kratkovidno. In prav nič dialektično. Razni avtorji še kar naprej natoleujejo, da srno štirideset let živeli v temi komunizma! Doslej jim še ni kapnilo v glavo, da s takimi neumnostmi dosegajo nasproten učinek. Ljudje še bolj srdito branijo in žalujejo tudi za tistim, kar ne zasluži, ker se je v prejšnjem sistemu preživeto. Kot simbol spraye se najbolj uveljavlja prepir, ki mu ni videti konca. Tudi z mašami in pridigami mu ne pridemo do živega. Posebno odmevne so bile tiste, ki jih je televizijska kamera v imenu dvojnosti resnice pričarala iz Argentine na moj ekran. Ti, šment, kako imenitno lahko slu¿ijo služabniki Cerkve političnim ciljem, sem si takrat rekla. Pa sem mislila, da se v življenju nikoli ne bom srečala z obrazom Kiera, ker te prikazni kot otrok med in pred drugo svetovno vojno nisem mogla vrednotiti. K tistemu škofu iz Argentine, ki je vedno znova do neba povzdigoval nedolžne žrtve med belogardisti, partizane pa seŸigal na grmadi in jih pošiljal v pekel, si že ne bi upala k spovedi, sem se posmebnila. Takšnih zagrizenib antikomunistov zlepa ne srečaš.«

»Mladim očitajo, da nimamo vrednot, v katere bi Èvrsto ver- jeli. Da nam gre le za uživaštvo, zato totiko drogirancev,« je navrgel starejši.

»Vseh mladih ne smemo metati v isti koš, ker jim delamo krivico,« sem ugovarjala. »A zagotovo je res, da so naše generacije v mladili letih izgorevale za ideale, ki tonejo v pozabo. Na nesrećo vseh. Svoboda, ane na račuI drugih, mir, razumevanje in spoštovanje drugaće mislečih, solidarnost, ljubezen do lastne zemtje, ptemenitost, prijateljstvo med ljudmi. yse te vrednote So napolnjevale naša srca. Zakaj, mislita, Sov NOB ljudje zmogli

toliko moralne moči, da So kljubovali neizmernemu trpljenju, muÈenju, pomanjkanju, smrti? Verjeti Sov tovarištvo, hrabrost, poštenje, solidarnost. Zaupali so voditeljem, ki SO jim bili vzor, me1i so skupne in zelo jasne cilje. Slovenci se socialistične dediščine sramujemo. Zgledujemo se po Zahodu, pa Èe je neka njegova rešitev še tako neumna. In krivična za preprostega Èloveka. Po zgledu ZDA Se yse bolj nagibljemo k družbi individualistov, Danes ni vzorov, ni zgledov, ki bi nas potegili iz močvirja vsakdanjosti. Kot predsednica okrajnega komiteja mladine sem nekoć povabila na nekakšno tribuno mladih velikega humanista Jožeta Potrča. Na njej je govoril o socialistični etiki in morali, Kot dolžnost vzgoje v socialistični šoli je naštel iskrenost, socialnost, tenkoćutnost, hrabrost... Socializem mora biti tak, da bo ogret srca ljudi, je poudarjal. Zavzel se je za bitko proti umazani sebičnosti, zavisti, ljubosumnosti, nestrpnosti do ras, ver, narodnosti... Jn kakšne vrednote imajo na jeziku današnji gospodje, preroki demokracije’? Profit, denar, uspešnost... In postedice? V družbi se neovirano razraœčajo privilegiji, grabež, egoizem, dvojna morala, hinavščina, intrige, zavist, nestrpnost, odsotnost patriotizma...«

»Nona, saj veš, da So ti prav to očitali - pomanjkanje patriotizma...« mije previdno segel v besedo mlajœi.

»Üdkrito Seje proglasila za državljana sveta,« me je starejši takoj vzel V bran, čeprav za to ni bilo nobene potrebe. »Njena domovina je ta planet. Sicer pa je ta sporočila vtkala že v film Ko je bilo najtežje biti Ölovek. In kasneje v film Bo ta svet še Èlovekov dom davnega 1987.leta, koje opozorila na propadanje planeta Zemlje.«

Mlajši mije ponagajal: »Morala boœ skleniti mir s Svojimi možgani! O tebi pravijo, da si nekakšen večen upornik.«

Dobroduœno sem se nasmehnila. »Ne pozabi, da se po mojih žilah pretaka mleko Vorančevih samorastnikov. Bila sem precej mlajša od vaju, ko sem med vojno pn sorodnikih na peči prebirala zgodbe, ki So mi zarezale v dušo in me spremijale do današnjih dni. Na srečanjih z mladimi bralci večkrat poudarjam, da So mikot vodilo za življenje največ dale knjige. Povesti Prežihovega Voranca, Franceta Bevka, Finžgarja... Vtisnite so neibrisen pečat v moj značaj. To je bila dediščina, moja f anta! Vesela sem, ker Se v literarno zakladnico tako racJi zatekate. Celo vajin najmlajši bratranec, ki si nabira šele prva leta, je zaljubljen v knjige.« 

»In dvdeje o čebeljici Mají,« jez nasmeškom dodal starejœi.

»Nikoli flisem zanikala, da sem uporniško seme, polna nemíra in ¿el je, da bi spreminjala svet na bol je. Danes te svoje občutke Èedalje boij prepoznavam kot iluzije, a si ne morem pomagati. Na literarnih srećanjih mi udele¿enci z občudovarijem govorijo, kako kljub precejšnji starosti kar prekipevam od energije.«

»Lahko se zahvališ maten naravi, ki te je obdanila s toliko pozitivne energije, da ja zmoreš celo razdajati drugim,« mije ne brez ponosa dal pniznanje mlajši.

»SpomniL si me na dobrega prijatelja, ki je nedavno tega umrl za posiedicami raka na moŸganih. Ob koncu stoletja sem mu pninesla mladinsko pripoved Molitev nekega psa, ki sem jo oblikovala v Èasu, ko je vajin nono po težki operaciji ležal v bolnišnici. Nekam zadrto me je pogledal in neprijazno rekel:

Punca, kdaj se misliš umiriti?’ Bila sem tako presenećena, da mije v grlu zastala prošnja, Èe bi o pripovedi napisal krajši komentar za književne liste. Vedno sem namreč bila v zadregi za recenzijo mojih del. Kot večinoma samozaložniku v zadnjem času in še kritičnemu piscu mi je praktično nihče ni privoščil. Z izjemo Rape Šuklje. Zadaje recenzije so samoiniciativno našle avtorje v raznih medijih le romani Volna iz Ljubezni.«

»Zanimivo, a ne?«

Starejši je prikimal bratrancu. »Pravila si mi, da ti nono včasih vrže naprej, kako sis to trilogijo sebi zaprla vsa vrata«

»Nona, če bi ti bilo dano še enkrat stopiti v mlajša leta, bi kaj spremenila?« je zanimalo mlajšega.

»Prijateljeni, ki jim zaupam, odkrito povem, da ne bi več vstopila v Partijo, čeprav po svojem prepričanju od otroških let pripadam levici. PreveÈ deviacij, preveč odstopanj od pro- grama in ciljev, preveč licemerja, napredovanja najmanj ‘poklieanih’... Zaradi tega sem pred odcepitvijo od Jugoslavije odposlala komiteju izjavo O izstopu iz partije. Nikoli doslej je flisem obžalovala. Vendar socializem ostaja moj ideat. Pred nedavnim sem prebrala zanimiv članek v osrednjem dnevniku. V Braziliji živi večina premožnega mestnega prebivalstva v razkošnih vilah ali blokih za dvometrskimi zidovi Z varovanjem, preostali del pa v favelah, kjer si še vojska vedno ne upa posredovati. Na Kubi pa ima vsakdo streho nad glavo, sicer skronmo, ampak vsako stanovanje ali hiša ima vodovod in elektriko. ‘Vendar na Kubi nisem nikjer zasiedil sestradanega ali

umazanega otroka, vsi So bili čisti in urejeni,’ je zakljuÈil avtor prispevka. ‘V Braziliji, pa sem bil ravno v času, koso na komunalnem odlagališču našli ogromno trupel otrok iz favel zaradi medsebojnega pobijanja za plen in hrano.’ Si lahko zamislita hujšo obtožbo kapitalizma? In večjo lahkomiselnost vseh, ki še prisegajo nanj?«

»In na skrajni liberalizem kot idealno družbeno rešitev. V njegovi Senci imata neokolonializem in neoimpenializem tretjega tisočletja veliko upanja na uspeh. Nič ne pomaga še tak blišč raznih konferene udeleženk iz vsega sveta. yse bolj ali manj peijejo v predor, v katerem se izgubijo.«

»Zdaj seti greš pesimista,« je mlajšemu oponesel bratranec.

Resno sem pogledala mlajšega, ki mu je bila politika bolj pisana na kožo.

»Tereza Kesovija je naš vstop v Evropo pospremila s temle komentarjem: Nenadoma bo vaše bogastvo postalo tudi njihovo. Njihovo pa bo te¿ko postalo tudi vaše. Sogtašata s tako napovedjo?« Brez pomišljanja sta prikimala. »Ob razgrabljanju nekdanje družbene lastnine se stopnjujejo moji muÈni občutki. Naœ skupni cilj je živeti v bolj pravični, bogati in var- ni Sloveniji.,. ‘Takšna populistična gesla največje desnićarske stranke doživljam kot skrajni cinizem. ‘Ne bom već videla smisla osamosvojitve, če ne borno delali za blaginjo prebivalstva!’ je mati spraye’ končno morala priznati potomijo odcepitve. Ob njeni izjavi je pred mano o¿iveta podoba največjega domačega tajkuna, koje ob prisilni razrešitvi s prestola holdinga z ironičnim nasmeœkom odhajal iz sejne dvorane podjetja in oholo napovedal: Vidimo se ob naslednji zgodbi...’ Pa smo nekaj Èasa res naivno verjeli, da smo tihi opazovalci na sedmifli za tajkuni. Izgubljajo kvečjemu svoje z zlatam krmljene položaje, prisvojen kapital ostaja v njihovih nogavicah. Bolje rečeno - v tujih bankah. Ondan me je Matej u¿aloščen vprašal: Zena, za kaj srno se borili?’ ‘Za nič!’ sem odrezala. ‘In za kaj se borijo oni?’ ‘Za denar!’ tudi tokrat flisem bila v zadregi za odgovor. Denar - profit - to So novi bogovi na Olimpu kapitalističnoliberalne družbe. Vizija o socialistiéni morali je propadla. Vprašanja etičnosti moralnega ravnanja so odšla iz političnega prostora. Pogrezamo Sev polno gnojnično jamo, iz katere se zle- pane borno izvlekli.«

»Jaz prav lahko razumem nonota. A ni največja ironija, da že polnih dvajset let novopečeni lastniki nekoč družbenih podjetij

pobirajo mastne dobičke, zdaj pa jih v svetovni krizi reœuje denar davkoplaÈevalcev,« se je obregnil starejši.

»Mateja včasih poslušam, kako brunda predse partizanske pesmi. Tista mu je posebno všeč: Vzhod in zahod se budita, dra- mi se sever in jug, vstani oj, ljudstvo slovensko, dovolj pretrpelo si muk... Zgodi se, da ob njegovih izvirnih protestih ne morem zadržati glasnega smeha in takrat mi prizadeto oponese:

‘Smeješ se tako, kot bi orebe ktatila. Sicer sem malo užaljen, ker se smejeœ meni!’«

»V trilogiji Vojna iz ijubezni si svojim rojakom natresla kar nekaj resnic... Nekateri bi te zaradi njih najraje pribili na križ,« je pripomnil mlajši.

»Ciovek, ki piœe, lovi divjad povsod, sem nekje prebrala. In še: Kadar je resnica grda, je sarno laž lahko lepa. Ali vesta, kaj je zapisal Flaubert o domoljubju? Največji rodoljub je človek takrat, ko svoji lastni deželi pove, kdaj je njeno obnašanje sramotno, neumno ali slabo. Fisatelj mora biti univerzalen v svoji naklonjenosti in izgnanec po naravi; šele tedaj lahko stvari trezno presoja... Jaz sem prav toliko Kitajec kot Francoz.’ Lepo povedano, ali ne? Pn nas sta besedi patriotizem in domolju— bje še vedno pogosto zlorabljeni za inkvizicijske procese proti vsem, ki mislijo drugače.«

»Za tako odkritosrčno izpoved, kot je tvoja trilogija, mora Èlovek imeti kar precej poguma.«

»Poguma, praviš?« Obrnila sem se k mlajšemu in mu nekaj hipov molče zria v oči. Potem sem poćasi odgovorila in skrbno tehtala vsako besedo, kot bi se spovedovala: »Mnogi So mi v pismih pripisovali pogum, jaz pa sem se ob teh priznanjih počutila slabo. Pogumni So bili fantje v partizanih, jetniki v nemških koncentracijskih taboriščih, talci pred strelskimi vodi, ki so molče zrli v puškine cevi morilcev. Zaradi posledic stresov mi prijateiji umirajo drug za drugim. Upirali So se vojni na tleh domovine. In ker je niso mogli preprečiti, jih je to zaznamovalo s težkimi bolezninii. Pravijo, da če nećesa ne odpustiœ, tudi pozabiti ne moreœ. Spopadov 1991 ne morem odpustiti. Torej tudi pozabiti ne. Zame je vojna zloÈin, Groza me je pornisliti na tiste dni, ko sem se potepala po črnovrœkih gozdovih kot preganjana divjad in zmedena od tesnobe poslušala oddaljeno grmenje topov. Ničesar bolj ne sovražim kot medsebojno pobijanje. Stvarna življenjska izkušnja mi pravi, da so se Ijudje

vedno pobijali in bili pobiti. Vedno je možno, da se Èlovek spremeni v zverinsko pošast. Ne verjamem, da je to sploh mogoče izkoreniniti. Srečna sem, da srno vpeljali poklicne vojake. Tako goreće upam, da moji fantje ne bodo prelivali krvi daleč od praga njihovih domov.«

Zdaj se je razgovoril mLajši. Tema ° pravičnih vojnah mu je oćitno ležala na duši. »Pravijo, da je vojna mnogo boij svobodna kot mir, Ta svoboda je za mnoge tudi njena glavna privlačnost. Od pamtiveka se zmeraj najdejo ljudje, ki seraje vojskujejo kot delajo. Vojna baje celo najbolj šibkemu omogoča, da se poćuti moč nega ‚

»Nekaj mora biti na tem, zakaj se ljudje tako radi mtatijo med sabo« mu je pritrdil starejši.

»Nekateri imajo bioloœko potrebo po vojni. Nobena civilizacija ne more spremeniti njihove narave. Pravijo, da so vojaki večni, ker je menda vojna večna« sem razložila skoraj proti svoji volji. »Konstantin Leontijev, ruski Nietzsche je menil, da bi izbrisati nasilje iz človeškega življenja pomenilo isto, kot ízbrisati neko barvo iz nebeške mavrice,«

»Nona, zakaj nisi giasovala za vstop v Nato in Evropsko

tmijo?«

»Kako pa ti veš, da ni glasovala?« seje oglasil starejši.

»Sama mije povedala.«

»Si se ti stninjal, da bi se jima pridružili?« sem vprašala mlajšega namesto odgovora.

»Seveda ne!« je vzkliknil. »Saj vem, da Nato predstavlja brezplačno vstopnico v svet vojn. A jaz bi rad slišal tvoje mnenj e?«

»Najprej - ne pripadam lažnim pacifistom, ki se slinijo, kako so za mir, dokler se ne srečajo z zaroto’ pred hišnim pragom. In odidejo na fronto z bojnimi gesli na ustnicah. Med takšne licemerneže seje uvrstil tudi nekdanji šef države. In ker pn nas razen v parlamentu zaradi vsemogočnih strank ni prepovedano glasovanje po svoji vesti, sem na referendumu pribila NE. Kar pa zadeva združeno Evropo naj vama postrežem z izjavo enega najbolj vidnih liberalcev, ki se je z lažmi in skrajnimi pretiravanji ovekoveÈil v desetdnevni vojni. Demokracija, vohtve So v Evropski uniji politični cirkus. Izpien - projekt združene Evrope ni projekt evropskih množic, ampak evropske elite, se je petelinil. Seveda se popolnoma strinjam z njegovimi ugotovitvami. Na žalost seje prav kmalu preselil v vrste privilegiranih

evropskih poslancev. In tam še danes vedri. Tako vidita, koliko so vredne izjave izbrancev ljudstva.«

»Zato ti ne hodiš več na volitve?«

»Slišala sta že, kakšna je bila moja zakletva v noči, ko sva z vajinim dedom po čudežu ustala živa. Zagnusilo se mije yse, kar diœi po oblasti in njenih voditel jih. Pn tem ne delarn razlike med levimi in desnimi.«

»Hočeš reči, da je yse ista pašta?!«

Nemu sem prikimala.

»Na zadnjih volitvah sem giasoval za levico,« se je pohvalil starejši, In takoj dodal: »Vendar me je premier budo razočaral.«

»Zanimalo bi me izvedeti, kaj mu zameniš.«

»Predolgo bi trajalo, če bi yse našteval...«

»Jn tako trobil v rog desnice,« mu jez nasrneškom oponesel rnlajši,

»Sta slišala za njegovo izjavo, kose je Kosovo ‘osvobajalo’? V primeru Kosova sta Evropa in mednarodna skupnost odstopih od veljavnega načela, da se državne meje ne smejo spreminjati z enostranskimi dejanji!«

»To je izjavil?« sta se čudila oba. »Načela naj bi veljala za druge, mi pa srno jih pod njegovim modrim vodstvom nesramno kršili,«

»Oh, takih nesrnislov naših modrih vorMteljev vama naštejem, kolikor hočeta! Na slovesnosti pod Vršičem je vodja opozicije rusko kapelico označil ‘za svojevrsten simbol rusko-slovenskega prijateljstva in nesmiselnosti vojne!’ Kakšno licemerje od človeka, ki je podpisoval ukaze, da so ‘naši’ pobijali rekrute v desetdnevni vojni. Koliko takih spomenikov kot je kapelica, je posejanih po bivši Jugoslaviji! In kaj So zalegli vsi ti kamniti pničevalci nesmiselnosti vojn?! Cloveka mora boleti Srce. Ko srno jih 1987 lovili v objektiv kamere pn snemanju filma Koje bilo najtežje biti človek, sem naivno verjela, da bomu na tleh skupne države vendarle uspeli zajeziti sovraštvo in ohraniti mir. Èez nekaj let je bivša domovina že krvavela. In le dobro decenijo kasneje je bilo ob Natovem napadu na Kosovu ubitih več kot tritisoč petsto ijudi, od tega dvatisoč petsto civilnih oseb, tisoč vojakov in policistov. Huje ali težje ranjenih šesttisoč civilnih oseb, med njirni dvatisoč sedemsto otrok. Več kot polovica je bilo kosovskih Albancev. Recita, če to ni ironija, Nato naj bi jih zaščitil pred humanitarno katastrofo! Natove sile, ki go ve— drile na ozemlju dvanajstih držav, so opravile dvatisoč sedem-

sto zračnih napadov na skoraj tisoč objektov v ZlU, tisoč stopetdeset bojnih letal pa je izstretilo okoli dvainštirideset tisoč projektilov. Lepa bilanca, mar ne? V čast vsem, ki z vojnami rešujejo probleme človeštva. Ali bolje rečeno - demokracije, ideologij. Gotovo vesta, da so Srbi obtoŸili Nato, ker je uporabljal prepovedano strelivo Z osiromaœenim uranom, številne civUne žrtve pa označil za kolateralno škodo. V pnisotnosti Kforja je bilo s Kosova pregnanih tristopetdeset tisoč Srbov, albanska manjšina pa je izpeljala secesijo. Le nekaj Zet prej so na Bosno Američani po pisanju novinarjev odvrgli deset tisoč, na Kosovo pa trideset tisoč teh bomb. Da bi bila Èlovekoljubna pomoč še večja, so ogromno bomb odvrgli kar v Jadran. Af gani- stan in Irak - ista, tragična zgodba.«

»Nona, kakšna je bila predigra rušenja Jugoslavije?« je mlajši spremenit temo. »So slovenski vodje res modro čakali na Titovo smrt, uvedli pluralizem, rehabilitkrali sloves strank, katerih predniki So sez izdajo kompromitirali v NOB, ustvarili in krepili so Teritorialno obrambo za nevtralizacijo nevarnosti od znotraj..

»Mislim, da ne potrebujeœ odgovora, ker ga sam dobro poznaš.«

»Kako to, da z nonotam nista obsodila armade?«

»Kaže, da si zasledil članek kolumnista osrednjega dnevnika, ki me je proglasil za nič manj kot odvetnika olivnih uniformirancev, med katere je nekoć sodU tudi vajin nono. In postai bivši okupator z rdečo zvezdo. Armada nam je dajala kruh, ko sva kot mladoporočenca začeia ustvarjati družino. In zdaj naj po njej pljuvava, kot najbolj nehvaležna svojat?! Ko so bivši JLA vzeli dostojanstvo in državo, so zanje zvonili mrliški navčki, ki spremljajo pokojnike ob pogrebih. Jugoslavija je bila moja domovina, moj dom, moja mladost...Kdor pijuva po njej, lahko od mene pričakuje samo prezir.«

»Si se kdaj vprašala, zakaj te je ob izdaji trilogije tako odločno podprl štajerski pomoŸni škof?«

»In kasiral lepo rundo napadov,..« gaje dopolnil mlajši.

»Skof je bil velik humanist, Vseskozi je opozarjal, da ni pošteno enačiti jugoslovanskega sistema s komunizmom vzhodnega tipa. To počnu ljudje, ki bi se radi oprali pred rojaki. Današnja propaganda poudarja samo negativne strani socializma, zamolči pa pozitivne.«

»Gotovo imaš mnogo prijateljev vbivši Jugi?« 

Z nasmeškom sem prikimala starejšemu in se pohvalila:

»Tudi izven nje!«

»Res?«

»Kako veš?«

»Ko bosta na volji, vaju bom peijala v svoj zasebni arhiv. Vzeti si bosta morala ves dan za prebiranje pisem. Med nji— mi bosta našla œtirinajst gosto tipkanih straní zakonskega para s Hrvaške, ki sta se na moč razpisala. Pisma so prihajala iz različnih krajev Siovenije, Jugoslavije in Evrope. Zlasti sem bila vesela zanimanja, ki gaje za trilogijo pokazala Diana Johnstone po zaslugi mojega pariškega prijatelja. V svojo knjigo o razpadu Jugoslavije je profesorica francoske literature in samostojna novinarka vkljuÈila citat iz moje trilogije. Za tekst o jugostovanski krizi je prejela pomembno ameriško nagrado.«

»Ej, nona, to pa je priznanje!« vnuka nista skrivala navdušenja.

»S svojo toplino so me prijetno presenetili udeleŸenci predstavitve prve knjige trilogije ob izidu v srbohrvaškem jeziku sedemindevetdesetega v Beogradu. Precejšnjega števila ni veÈ med živimi. Zaradi Natovih napadov nisem mogla izpolniti obijube, da si borno skupaj ogledali dokumentarec Ko je bilo najtežje biti človek. Le dve leti kasneje So Natovci že zasípali

smrtonosnimi bombami beograjsko nebo. Eh, kakšni časi so bili, kakšni časil Danes pase modri evropski voditeUi pogovarjajo, kako vključiti Balkan v Evropo. Se varna zdi to normalno? Koliko nepotrebnega gorja zaradi samopašnih voditeljev, ki si dovolijo vsa sredstva za dosego svojih ciljev...«

»So naši v tisti moriji res dovolili prost prelet letalom zahodnih zaveznikov Èez S]nvenijo?« mije segel v besedo stareiši.

Molče sem prikimala. Za kratek čas seje med nami razpredla zgovorna tišina. Potem jo je moj nernirni najstnik ostro pretrgal.

»Kdaj si izvedela, kaj seje dogajalo z ujetniki po vojni?«

S starejšim vnukom sva kar obstala ob nenavadnem vprašanju mlajšega. A terjalo je odgovor in meni je bilo najmanj do tega, da ga zamolčim.

»Bila sem na srečanju S soœolci v Cerknem. Pn kosilu je ° tej tragediji začel pripovedovati domačin, ki se je odločil za gozdarski poklic. Míslim, da ni bU slučajno dobro seznanjen z dogajanji, ker se je gibal med gozdarji. Seveda sem bila šokirana

nad odkritjem. Priznati moram, da me je obremenilo z nekakšno knivdo.«

»Verjameš, da je ukaz za poboj dal Tito?«

»Ne. Tvoja mama mije nekoč, ko sva se pred leti pogovarjali otem madežu, rekla, da razume partizane. Po njenem so se maščevali zaradi pobitih in mučenih svojcev.«

Mlajši vnuk je razumevajoče pokimal, jaz pa sem nadaljevala: »Fred nedavnim so mi prijatelji posredovali dokument, ki je v uradnih krogih bolj ali manj zamolčan. O njem píše Džasper Ridl. Takole pravi; Po vsem, kar So partizani pretrpeli, je Tito vedel, da jim ne bo mogoče preprečiti, da ustašem in četnikom vrnejo S krvavim maščevanjem. Zato jih je marea 1944 pozval, naj se pridružijo partizanom. Po osvoboditvi Beograda jim je prožil še eno priložnost za amnestijo, če niso zakrivili zločinov.«

»Misliš, da So partizanski komandanti spoštovali ukaz?« je podvomil starejši.

»Glejta, imela sem v rokah kopijo znamenite maršalove depeše, v kateri je vrhovni komandant izreeno zahteval, da je treba za vsako ceno preprečiti ubijanje ujetnikov. Odgovorne za zločine so morali predati vojnim sodiščem, ti pa So bili dolžni pisno potrditi, da so ti ujetniki pod njihovim nadzorom.«

»Zakaj potem ševedno krivijo Tita inga imenujejo najhujšega zločinca vseh časov? To sem poslušal tudi ob letošnji obletnici njegove smrti.«

»Medriarodna in domaća reakcija natančno ve, kaj počne,« sem odgovorila mlajšemu, ki se je očitno hotel dokopati do resniee. »Mene boli srce, ko poslušam obtožbe, ki se jih ne bi sramovali fašisti in nacisti. Da stranko le pripelje na oblast, za to je dobra vsaka kost, da jo vr¿ejo narodu, naj jo gloda. Dajte nam oblast in počistili borno Avgijeve hleve! Posebno te¿ko mi je, ko poslušam, kako neusmitjeno klevetajo partizanske borce mladi vajine starosti. Pomniki preteklosti postajajo zanje priloŸnost, da zlivajo na nas gnojnico in nas poni¿ujejo. Le redki si upajo na glas stopiti v bran tistih, ki so jim omogoćili, da so v miru doštudirali, se po ustoličeni demokraciji’ zahodnega tipa povzpeli na oblast in pospravili sadove partizanskih generacij. Te sadove z odprto in mirno Evropo tudi vidva uživata zato je vajin odnos do nove tvorbe drugaćen od mojega. Z vsemi razočaranji iz preteklosti sta se moja strpnost in vera izčrpali. Na nove nisem več pripravljena, razumem pa, da pridobitve