Dedek Mraz (Škriplje sneg)

Dedek Mraz Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Dedek Mraz, Slovenski poročevalec, 1954, let. 15, št. 304, str. 12.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Škriplje sneg in se udira,
ko po lazi v celem gazi,
sredi zimskega večera,
z dolgo brado star možiček …
Veste, kdo je? Dedek Mraz!
Za vse vas
nosi svinčnike in knjige,
lešnike, orehe, fige,
sanke, puške, petelina,
pisano bariglo vina,
čokolado in kolače,
smučke, žoge in igrače …
Kaj mu ne binglja vsevprek,
ko sopiha v strmi breg,
da mu pot kapljà od lic!

V hosti sreča ga lisica,
ga ustavi, ga pozdravi,
se prikloni in mu pravi:
»Joj, nikarte, dedek Mraz!
Saj je pretežkó za vas!
Odložíte nekaj zame.
Morda daste mi na rame
pisanega petelina petelinčka,
v tačko čutarico vina vinčka,
ko pritiska takšna zima?«

Dedek Mraz pa ji odkima:
»Hvala, hvala, ljuba strina!
Téžko boste petelina
na ramenih obdržali.
S čutaro bi lahko pali,
vince rdeče v sneg razlili,
nosek v ledu têmi si razbili,
ko še ni na nebu lune.
Vaše jaz poznam račune!
O, že vem, kaj vas skrbi!
Pa bodite brez skrbi,
saj jaz nosim brez težav,
kar bom svoji deci dal.«

Opombe urednice

1. Dedek Mraz, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis, IN = 6795, št. 5/4 in 5/5.
2. Poševno tiskano besedilo je v tipkopisu dodano s svinčnikom.