Danska vojska

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
DANSKA VOJSKA
Janez Trdina
Spisano: Selma Brdar
Viri: Po Zbranem delu Janeza Trdine.
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Kar se je mnogo govorilo in vendar vselej dvomilo, se je zgodilo. Boj med Danci in Schleswig-Holsteinarji se je ponovil. Na kateri plati je v tem boju pravica, je težko razsoditi. Danci in Schleswig-Holsteinarji preveč terjajo. Danci hočejo čez Schleswig-Holstein ravno tako neomejeno gospodariti, kakor so poprej. To oblast jim pa pamet in zgodovina odreče. Zakaj bi samo Schleswig-Holsteinarji zdaj svobode ne uživali, ko je do malega cela omikana Evropa jarm otresla? Tudi oni imajo pravico terjati, da se jim narodnost ne krati in blagostanje ne kvari in ne zmanjšuje. Že zgodovina jim nekako samostalnost proti Daniji prisodi. Ko je šlezviški vojvoda danski kralj postal, so mu poprejni podložni le s tem pogojem pokorščino in zvestobo še zanaprej obljubili, če bi se v njih deželi ne vpeljala danska vlada, ampak da bi pri njih stara pravda veljala. To jim je bilo obljubljeno in se je dolgo držalo. Šele pod prejšnjim kraljem se je po malem stara pravda cukati, striči in trgati jela. Politiške in vojaške naprave so se iz Danskega tudi tja prenašale. Kmalu so bile schleswig-holsteinske krajine še v veliko slabšem stanju kot Dansko, ker so se jim silno veliki davki in štibre od lanu in drugih reči naložili, iz katerih one zlasti svoj živež dobijo. To je bil vzrok srditosti, ki se je proti danski vladi zbudila. Narodnost je šele po tem pristopila, ko se je frankobrodsko vpitje na vse kraje razlegalo. Zlasti na Nemce so Schleswig-Holsteinarji zaupali, ko so se z orožjem vzdignili, kralju pokorščino in danskemu ministeriju navisnost odpovedali. S tem so oni mejo pravice prestopili in polje, na katero so se podali in na katerem še stoje, je nepostavno, je puntarsko. Vstaja se ni iz tega namena zgodila, si staro pravdo zopet pribojevati. To bi bili po mirni poti s prošnjami dosegli, zlasti v letu 1848, in ker jih je veliko število. Bledlo se je le od neke edinosti z Nemci. Tedaj je danski kralj za orožje prijel, da bi si odpadne dežele zopet podvrgel. Danci so res Schleswig- Holsteinarjem nekatere stare pravice vzeli, pa večidel take, ki niso bile zelo važne in bolj vladi nadležne, kot pa vojvodstvoma v korist. Zraven so jim pa tudi mnogo dobrega skazali. Sosebno kar kupčijo zadene, se ne da tajiti, da so bili Schleswig-Holsteinarji pri boljem kot vsi drugi Nemci, ki tudi pri morju stanujejo. To priča njih blagor in bogastvo. Da kralj v nemških zadevah ni prav nemških misel imel, je res, pa vendar bi ne bil nemškim Schleswig-Holsteinarjem že zavolj prijaznosti ali strahu drugih nemških knezov branil, se kot Nemci obnašati. Pravica je tudi tukaj v sredi. Schlesvvig-Holsteinarji bi smeli pri nemškem »bundu« biti in v ti reči odcepljeni od Dancev, pa povsod drugod bi se bili morali na Kopenhagen ozirati. Tiste stare pravice bi pa zdaj lahko pozabili, ki bi jih ustava in svobodna uravnava z Danci pobratile. Izid te vojske se sicer ne ve, pa da se uganiti. V poprejnih dveh bojih so vstajnike Nemci, sosebno Prusi, podpirali in še je vendar zelo trdo šlo. Le svoje dežele so zamogli braniti, pa prvi poskus na jutlandsko trdnjavo Fridericijo jim je tako spodletel, da so s Prusi vred premirje sklenili. To premirje so zdaj Prusi zase v popolni mir spremenili in s tem na znanje dali, da jim reč vstajnikov ravno preveč ne dopade. Schleswig-Holsteinarji so tedaj sami boj pričeli. Vsi poprejni pomagači so jim hrbet obrnili. Če se na število gleda, je Dancev pri 50.000, vstajnikov še ne 40.000. Oni imajo brodovje, katerega tem skoraj popolnoma manjka. Oni so izurjeni, dobro vajeni in izučeni, ti do malega vsi novinci, ki so se šele lani v taboru ležati privadili. Zraven materialne moči tudi duhovna Dance podpira. Oni so navdušeni, ko so njih sovražniki že zelo oplašeni, ker ni od nikoder pomoči upati. Razglasi vodja Willisena niso potem narejeni, da bi ali pogum kazali ali pogum obudovali. Če bodo Danci umno in krepko ravnali in zlasti hitro delali, je gotovo, da bo sreča pri njih. Le tuji vladarji in druge posebne okoliščine bi zamogle potem Schlesvvig-PIolsteinarje rešiti. Vendar se pa ne more reči, da bo vstaja, če bo prav zadušena, brez dobička ostala. Danci, čeravno zmagovalci, ne bodo več Schleswig-Holsteinarjem pravic, ki jim gredo, kratili. Prizadeva, ki jo bodo imeli, preden jih premagajo, jih bo izučila in preverila.