DRUGI SPEV: LJUBOSUMNO

Če bom moral oditi,
če me bo bzdignilo v zemljo,
če bom odškripal skozi vrata kot inšpektor,
oprezno, sklonjene glave
zaradi nizkoletečih bogov,
če me bo življenje, ki se ga sicer veselim,
zdelalo tako, kot pleve sčasoma uniči žrmlje,

če bo tako, draga,
ali pa za spoznanje drugače,
položi v posteljo namesto mene
dva bela kamna.

S prvim bom čutil tvojo bližino,
z drugim bom mislil tvojo bližino.

Dva bela kamna in dlan grušča.
Za moje seme.

Celo gozdovje moških bo ostalo,
tropi dečkov bodo postajali kosmati,
a jaz se bojim, da boš sama,
ker smrti ne morem napičiti.
Če bo tako, ali drugače.
Niti enkrat.

Celo gozdovje bo ostalo
med teboj in severom,
med teboj in smermi,
ki jih kompas ne zazna,
ker za ta prostor ne velja
občutljivost magnetizma.
Niti enkrat,
če bo tako,
ali če bo za spoznanje,
ali če bo čisto drugače.