DRAOGOCENA KAMELA

Ko je šel starejši deček mimo ograde, v kateri je stala kamela, je rekel očetu: »Veš, da sem po TV gledal oddajo in videl tekmovanje kamel? Tudi jaz bi sedel na njeno grbo. To mora biti prav posebno doživetje.« »Si slišala, mama? Kaj takega se res ne bo zgodilo!« je nejevoljno zarenčal Mel. »Morda pa se bo. Nikoli ne reci nikoli, kajti zarečenega kruha se največ poje,« je resno rekla Haša. »Nisem te razumel, a vem, da ne bom nikoli nikogar prenašal. Kamele pač nismo za ježo,« je trmasto vztrajal. »Včasih rečemo kaj v naglici ali nevednosti. Tu nas res nihče ne jaha, a če bi živela pri nomadskih plemenih, bi morda tudi tebe jahali. Ti povem, kako je bilo s tvojim dedom, ki je živel v beduinski vasi?« »Beduinski vasi? Kje je to?« je zanimalo Mela. »Najini predniki so živeli med beduini na Arabskem polotoku.« »Beduini? So to tudi kamele?« »Veš, kaj! Ne klati neumnosti, ko dobro veš, da so to arabski puščavski nomadi.« »Le kako naj bi vedel, če me še nikoli ni prišel pogledat noben beduin, dedka pa sploh nisem poznal,« se je oglasil, da je vsem v bližini paralo ušesa. »Vem in žal mi je, da odraščaš brez njega. Brez njegove ljubezni, zgodb iz njegovega otroštva in njegovih naukov. Ni lepšega kot vandrati z dedom okrog, saj sem prepričana, da bi bil najboljši ded na svetu,« se je raznežila mama, ko se je spomnila otroštva in življen med sorodniki. »Mi boš zdaj povedala, kaj je bilo z njim?« jo je lahno brcnil Mel. »Aha. Bil je last revnega beduina, ki je imel zelo vztrajnega sina Halela. Fant je vse dneve jahal in komaj čakal na dirko s kamelami. 'Če boš zmagal, bomo dobili bogato nagrado. Nič več ne bomo revni, ti pa boš postal poklicni trener za vso beduinsko okolico,' mu je govoril oče. V suhem puščavskem pesku je tistega dne tekmovalo dvajset kamel z različno starimi jahači Dirka je bila razburljiva in ves čas hudo napeta. Povsod so bile kamere, saj so tekmo prenašali po TV. Bolj ko so se bližali cilju, teže je bilo vzdržati, a kljub vsem naporom stazmagala tvoj ded in Halel. Doma so se veselili in bili srečni, ker so si končno lahko privoščili lepše življenje. Ko sem prišla na svet, je bila cena zame primerna očetovi zmagi in slavi, saj je postal zelo slaven. Mene so prodali v živalski vrt in si dokončno opomogli.« »Zakaj mi nisi že kdaj prej povedala te zgodbe?« je vprašal Mel. »Morda zato, ker se ne strinjam z ljudmi, ki nas tako grdo izkoriščajo. Ali pa zato, ker nama je tukaj tako lepo, da sploh ne razmišljam več, kako je z mojimi sorodniki tam daleč na Arabskem polotoku.«