Civitella Ranieri
| Civitella Ranieri Table Tomaž Šalamun |
| |||||||
V nulah je ostentacija. V temnih obokih čast in
slava. Imaginarij kličemo. Imaginarij lovimo.
Dreto so poljubljali čevljarji, klimo in kruh.
Padani, iz žemlje ste. Iz bokov, iz loncev.
Gruče, ki se peljete po dlaneh. Važna je
razpoložljivost. Razpoložljivost in samo to. Ritem
praska suhe veje. Suhe veje so namočene v plodnem
blatu. In zastave, ki so na mokrih kokih, pridelujejo
žvižge. Goodyear, Michelin, opore na zidu. Vodič,
ki ga izstruži mah. V sorodu smo preko francoske
veje. Baline smo zlagali. Rušili so se kot suho drevje.
Do obiska. Potem več ne. Potem smo začeli kaditi,
da bi odpodili komarje. Da bi s temnim svotkom
vreli, kot smo vreli, ko smo se skoraj asimilirali.