Ciganček in kača

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
PASTIRICA DROBTINICA
Kristina Brenk
Spisano: Damjana Nišandžić in Nina Popović
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 50%.svg To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Bil je siromak ciganček brez očeta in je z materjo ves dan delal pri Turku za košček kruha. Nakoč naleti na veliko reko. Odpravi se, da bi ujel ribo. Pri reki najde kačico, jo vzame, odnese domov in dene v kozarec. Tri leta zapored je nato jemal pri Turku malo mleka in s tem redil kačico. V tem času je iz kačice nastala kača, ki je cigančka učila svojega jezika. Ko so bila tri leta naokoli, je rekla kača cigančku: »Moj oče je car nad vsemi kačami, daj pojdiva k njemu, da ti plača, ker si me ohranil pri življenju.« Ciganček je šel s kačo. Dolgo sta potovala, dokler nista prišla do neke kamnite plošče. Tu je rekla kača: »Tu je grad, ki v njem stoluje moj oče. Počakaj me tukaj, jaz grem, da se očetu javim, potem pridem pote. Moj oče te bo vprašal, kaj bi rad, ker si me obvaroval, ti pa ne sprejemaj drugega, samo dragi kamen zahtevaj, ki ga ima pod jezikom.« Kača odide nato k očetu. Oče se je zelo razveselil in jo začne spraševati, kje je bila toliko časa. Kača mu pove, kje je bila in kako jo je pobratim obvaroval in vzredil. Nato je oče vpraša, kje ima pobratima, in ko mu kača pove, da je tu pri kamnu, jo pošlje, naj ga privede k njemu. Kača pride in pokliče cigančka. Kacin oče ga lepo sprejme in pogosti in ga nazadnje vpraša, kaj zah¬teva, ker mu je ohranil sina. Ciganček mu pravi, da drugega ne želi, samo dragi kamen bi rad, ki ga hrani pod jezikom. Nato pa reče kačin oče : »Preklet bodi, kdor ti je to povedal. Tega ti ne morem dati. Zahtevaj kaj drugega, kar koli hočeš.« Ciganček pravi, da drugega ne mara. Nato se obrne in hoče oditi. Kačji car ne more drugače, vzame si dragi kamen izpod jezika in ga da cigančku. Ciganček spravi kamen v žep in odide iz gradu, kača pa ga spremi do kamnite plošče in mu spotoma pove: »Kamen, ki si ga dobil od mojega očeta, je tak, da si z njim dobiš vse, kar koli si zaželiš.« Pri plošči se ciganček poslovi od kače in odide. Ko je bil že dokaj daleč, se mu je oglasila lakota. Zaželel si je jedače, da bi se lahko najužinal. Brž ko si to zaželi, že se pokaže pred njim obložena miza. Ciganček je jedel, dokler je mogel, in še je ostalo. Gre naprej in po dolgi poti pride domov. Ko stopi v hišo, reče materi: »Umij si roke, da sedeva za mizo in večerjava!« »Ni kaj jesti,« je rekla mati. »Nič ne skrbi,« pravi ciganček in zaželi večerjo sebi in materi. Brž ko si to zaželi, se pokaže pred njima miza, polna vsakovrstnih jedi, tako sta se lahko najedla in jima je še ostalo. Čez nekaj dni pravi ciganček materi: »Pojdi in zasnubi mi paševo hčer za ženo!« Mati se čudi in čudi, ko pa sin le pritiska, ji drugega ne preostane, ko da odide. Ne upa si pa stopiti pred pašo, marveč postava ves dan pred paše-vimi durmi, a zvečer se vrne domov in pove sinu, da ji je paša naročil, naj se vrne jutri. Drugo jutro spet odide in spet obstane pred pašinimi durmi. Paša jo zagleda in vpraša sluge: »Kdo je ta žena, ki že od včeraj stoji pred mo¬jimi dufmi? Pojdite in privedite mi jo, najbrž jo nekaj tare.« Sluge gredo pred duri, pokličejo ciganko in jo pri¬vedejo pred pašo. Ko jo paša vpraša, kaj bi rada, mu pravi, da je prišla zasnubit njegovo hčer za svojega sina. »Mar je tvoj sin vreden moje hčere?« vpraša paša. »Ko bi ne bil, bi ne bila prišla,« pravi žena. »I, če je vreden,« pravi paša, »mu jo bom dal, poprej ga pa hočem vprašati, ali more narediti, kar koli mu naložim.« Ciganka se vrne domov in pove sinu, kaj je odgo¬voril paša. »Naj paša ukaže ali poželi kar koli, vse mu obljubi,« pravi ciganček materi. (Ciganka pove to paši, ta pa ji naloži, naj pripravi njen sin hrane za vso njegovo vojsko in za vse ljudstvo. Če to naredi, da mu da hčer. Ciganka pove to sinu, sin pa si samo zaželi toliko hrane in že se velik travnik napolni s hrano, da je je zadosti za paševo vojsko in za vse ljudstvo in je še preostajala. Nato ukaže paša, naj mu ciganček pripravi obleke za vso njegovo vojsko. Ciganček si tudi to zaželi in vse se izpolni. Nazadnje veli paša, naj naredi zlat most, da bo šel po njem paša z vso vojsko. Ciganček si zaželi in se mu izpolni.

Ko paša to vidi, pokliče cigančka v saraj in mu reče: »Na mojo hčer, na moj saraj pa bodi posihmal ti paša namesto mene!« Potem pa pripravijo svatbo, ki je trajala štirideset dni in štirideset noči.


Ciganska pravljica