Chicu
| ← Duh ne trpi ponavljanja | Chicu Z Arhilohom po Kikladih Tomaž Šalamun |
Guillaume → |
| |||||||
Kamele vidim skozi šipo
avtobusa na planoti Irana,
konjičke. Na njih svobodne ženske v
sinjih, rdečih plahtah. Majhen, trd in
ozek je bil rov, ki so se skozenj
pregrebli v Gonarsu. Tu v
Amherstu mi ptiček žvrgoli, zgodaj,
ob 5:30. Šofer je doživel živčni
zlom, ko je Metki zdrsnila ruta z
glave. Vse nas bodo postrelili, je
kriknil, a ne razumete, da se igrate z
življenjem. Tiste svobodne ženske na
konjih imajo palice. Z Osredkarjem
(Danetov glas) plezava po kotlinah. Že
pred mošejo me je ugrabil angel
varuh. Potuje kot moj žarek. Tu,
pol milje čez, je Brodski verižno
kadil v razredu in hrulil Matthewa.
Pijeva črno vince. V Bostonu sem
kadil Chicutov heš. Sam ga je prinesel iz
Madrasa. S Petrom kadiva, potem
tepeva, s tacami božava Chicu ta —
Chicu piše še vedno v rimah — da izgrgra
obljubo. Nikoli več, nikoli več! Da
nikoli ne pregledujejo Indijcev,
preprosto ne drži. Petnajst let
Chicuta v zaporu ne bi več vzdržala.