Cesta čez Ljubelj

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Cesta čez Ljubelj
Peter Hitzinger
Objavljeno pod začetnicama P. H.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 4, št. 37 (16.09.1846)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Krajnsko je od Koroškiga skoz in skoz s terdnimi mejniki, visokimi snežniki, ločeno; zatorej tudi ceste iz ene v drugo deželo le čez hribe peljajo: na Beljak čez Koren, na Celjovec čez Ljubèlj, in na Kaplo po Kokri čez Jezérski vèrh. Nar več med temi je imenovana in obiskovana cesta čez Ljubèlj; kér gré veči del vôžnje med dvema deželama čez njo. V prejšnih časih se je tukej le s tovori zamôglo čez priti, in kakó močnó je kupčija po tem potu šla, kaže med drugim to, de so cerkev sv. Ane, ki spodej stojí, po obljubi kupci zidali, ki so čez goro tovorili, to je bilo léta 1519. ‒ Kér je pa pot vender nevarna in težavna bila, je Karl, Nadvojvoda Štajarski, krog leta 1560 z lastnimi potroški dal cesto napraviti namesti prejšne tovorne poti; ta je umetno sèm in tje v ovinkih po hribu gôri do verha speljana, in vèrh téga se je popred pod zemljo skozi šlo, kakor je per Valvazorji v podobi še víditi. ‒ Cesar Karl VI. oče Marije Terezije, je med drugimi dal tudi cesto čez Ljubèlj veliko popraviti in verhi prekopati, de se gré zdaj prosto čez v Goratàn. Od tega časa stojite tudi verhi dve piramidi (štručasta pila) iz kamna z napisam v spominik. ‒ Še več se je pa za letó cesto zgodilo pod rajnkim svitlim Cesarjem Francam I. in zdajnjim Ferdinandam I., kér je bila cesta verhi za tri ovinke ali ride ponižana, in so se podporne ali škarpe, ki so bile pred večidel leséne, povsód sozidale. Govorili so cló, de bodo goró prekopali ali prevertali, in cesto pod zemljo skozi peljali, takó, de bi na Koroški strani per cerkvi sv. Lenarta, vunkej peršla, kar se pa morebiti ne bo lahko zgodilo.

Kar gré navadne kupčijske vožnje čez Ljubèlj, jo Koróšci od une, in Krajnci od te straní do verha izpeljajo, in tamkej prekladajo; zató so tudi verhi hrami (ute) postavljeni, de se blagó v njih zamore spraviti. Pot čez Ljubèlj je sterma, takó, de se malo na eniga konja more naložiti, in zimski čas je zavoljo snežnih plazov nevarno; zatorej so tudi po zimi vedno delavci perpravljeni, de cesto, ako je zasúta, od snegá odkidajo. Tudi se večkrat zgodí, de ljudí plaz podsuje, kakor je še predlansko léto neki cestoravnávec (Wegmeister) v Begunskim plazu konec storil, in so njegovo mertvo truplo še le čez nekaj tednov našli.

P. H.