Car in srajca

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Car in srajca
Lev Nikolajevič Tolstoj
Izdano: Kres, 2/1 (1923), 14–15
Viri: dLib 1
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Car je obolel in dejal: »Polovico carstva dam onemu, ki me ozdravi.« Tedaj so se zbrali modrijani in jeli premišljevati, kako bi ozdraveli carja. Le eden je rekel, da ga je lahko ozdraviti. Dejal je: »Najti je treba srečnega človeka, sleči mu srajco, jo obleči carju in car bo — zdrav!« Car je poslal po vsem svojem carstvu sle, da poiščejo srečnega človeka. Ali srečnega človeka niso našli. Nikogar ni bilo, ki bi bil popolnoma zadovoljen. Eden je bil bogat, toda žena mu je bila hudobna; drugi je imel zopet poredne otroke. Vsakdo se je pritoževal nad kom ali nad čim. Šele nekega poznega večera, ko je šel carjev sin mimo revne kočice, je slišal, kako nekdo govori: »Torej, hvala Bogu, najedel sem se in nadelal tudi, sedaj pa pojdem spat: česa mi je še treba?!« Carjev sin se je razveselil in zapovedal, naj temu človeku slečejo srajco, dado naj mu nagrade, kolikor bo zahteval, srajco naj pa odneso k carju. Poslanci so prišli k srečnemu človeku in so mu hoteli srajco sleči. Toda ta človek je bil tako siromašen, da niti srajce ni imel …