Burja (Srečko Kosovel)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Metulj na oknu Burja
Pesmi v prozi
Srečko Kosovel
Finale
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



  Spomin. Okrog vogala je privihrala, tujka v Ljubljani.
»Od kod si, ti ihteča izgnanka? Tuje ti bo med tujci, tuje
kakor meni.«
  Še silneje se je uprla v okno, odprla ga je, rahlo pri-
prtega za pozdrave od doma.
  Luč je ugasnila, papirji so se razšelesteli po tleh.
  Obstal sem ob začudenju. To je besen obup, sem si dejal,
besen obup. Burja je vihrala čez nočna polja.
  Dolgo nisem prižgal luči tisti večer, čul sem, kako se
je zaganjala v okna in jih odpirala. In zopet besnela dalje
in dalje.
  Ko sem se zavedel, je bila soba polna sončnega kraškega
zraka. Toda kmalu nato sem obolel in zdrav ne bom ni-
koli več.