Pojdi na vsebino

Buffalo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Roža brez opor Buffalo
Ambra
Tomaž Šalamun
Mishkenot sha'ananim
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Kruh, ki se vname, gori čisto drugače kot

usta. Kreda pili jezik

ovci. Modri plamen ga sesa. Ko stegneš roko in

odrineš komolce, iščeš čar v

hribu? Boš

zapustil svoje ležišče? Plast tenke vode, pod


krvjo.

Križ, velike vročine, koščice so

raznesli in razbili.

Zavrtali v roko, zabili v

gleženj. Živim se je sok vnel

brez koordinat. Zarasli so se dinozavri in


upogib kolena, mase. Madame Curie

s svojim šuškavcem,

dežjem, prislanjanjem bicikla na vrata

šupe. Peče in meša nekaj v retorti.

Ljubi svojega moža. Smodnik

piše po stenah, piše. Kralj se obrne, zasanja,


mlaska ob umoru. Spominja me na

človeštvo, ki si že

štuka svoje organe, ohranja te, kar

piješ z moje dlani. Tista

dleta časa blaženih oči, ko pogoltneš

slino ob čokoladkah in porničih. Ko ti škrga


zadiha. Boli, da si uničil vsa

pisma. Tvoja harpuna se ne da

ukleniti, ne zmehčati, ne

razpreti. Hiraš. Kot sveder zatrt, ki ga je

obkolila matica. In če te pritisnem

tukaj? Kaj zares


čutiš izven protestov in gnusa? Kaj čutiš še!

Zakaj ti udarec vseeno omogoči

prostor? Zakaj mehko, nežno

trzneš, preden se obrišeš in

pozabiš? Zakaj na up primeš? Tožiš, tožiš, da me

razigraš.


Zakaj se torej pustiš zapeljati?