Buča

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Buča
Table
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Če te kličem iz buče, te ne kličem po dnevnih
revah. Tema žvrgoli. Buča je aspirin. Zleknjen
obraz je vse. Ce se prav spomniš, ko je bakla

gorela, sem te izgubil na stopnicah med psmi.
Lupus in fabula? Kako gori bakla? Veter
piha. Vse je zloženo za starke. Fotografije na

klavirju so sidrišče. Manj prostora je med
njimi kot med nagrobniki. Pod črnino je beli
les, pod belim lesom Žaklji, ki sikajo v

temo. So preoblikovani v role? Udarjajo z
gumo, z močjo? Od kod zvok? Ker je imel
nekdo roko v ustih (dve roki, dve usti)

pletenje kite, ki po njej drsi srebrni omot?
V prazno se ne nadaljuje. Nadaljuje se vedno
v pehar. Ca ti kažeš? Naslanjam se na ptičje

petje. Okno smo odprli. Pajčevine so se
odrinile. Se, pa bomo lahko oblali reko, jo
strigli z Amazonkami na podstavkih. Indijanci

s svojimi kajaki manj špricajo kot mladež s
srebrnimi usti. Pobeli si trebuh med skokom.
Vlak se zavija v zrak kot kruh v beli papir.