Brez dela

Za druga istoimenska dela glej Brez dela.

Brez dela Ada Negri

Spisano:	Pretipkala iz Naše moči 1906, Manja Belina.
Viri:	dLib 4
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Visok in umazan, brez srajce, rujav,
Orjak, velikan po postavi,
— fakin, kak kovač morda, trden in zdrav,
otvori vrata bled, razoglav
pozdravi in pravi:

„Brez dela, — iščem ga, — sem krepak,
pred trudom nimam bojazni;
železni sta roki. — Kjer trkam, pa vsak dva mesca že dalje mi kaže korak. —
— Vsi upi so prazni.“ —

V odgovor začuje par besedi:
„Ni nič“ — suhó in odločno.
Na licu pa temna mu proga zardi,
iz prsi mu hripav glas zadoni
kot vzdih, à mogočno.

„Če ljub vam je rajnikov vaših spomin,
nikar me naprej ne podite!
Hudó je, — strašnó je — zavržen trpin
in lačen: — pri rajnih vas prosi capin:
Oj, ne odrecite!“

Če vere še niste zgubili v Boga,
pustite me k hiši!
Do truda i revež pravico ima;
ko padam, spustiti me, to do neba
kot kletev se sliši.“

„ „Predrznež, le proč, sicer bo drugač,
brž, urno od hiše.“ “
— Odide počasi; ponosen berač, —
za oglom ozre se, — spoden postopač, —
oči si obriše.

. . .

Vpognila sem glavo, potrta v bolest,
mrmrala sem zase: ˌOdpusti!ˈ
Vzbudila pregreh se mi vseh je zavest,
sramu očitaje sem krčila pest,
drhtela sem z usti.