Pojdi na vsebino

Bratom Čehom

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Srce človeško sveta stvar! Bratom Čehom
Poezije
Simon Gregorčič
Naš čolnič otmimo!
Izdano: Soča, 28. 8. 1887, letnik 17, številka 35
Viri: dLib [[1]]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


"Pozdravljen, slavni rod Libuše,
pozdravljen, Čeha hrabri rod!"
iz dna vam kličem polne duše
za vašega prihoda god.

I jaz sem bil pri vas, pri bratih,
zavzet sem gledal češki svet;
še snivam o teh dnevih zlatih
in snival bom do konca let.

Kako lepó ste nas sprejeli,
kako sijajno in srčnó,
kako ste k srcu nas priželi,
le brata more brat tako.

Nebo je pač pri vas hladneje,
a srce vaše hladno ni;
za dom vam mili silno vreje,
za brate rodne plameni.

Ta ogenj vaš smo mi čutili,
saj grel nas vaših src je žar,
navdušenje pri vas smo pili
za domovinsko sveto stvar.

Sladkó nam duše je napajal
besed in pesmi vaših glas,
značaj nas vaših mož je bajal
in vaših žen in divek kras.

Mest vaših gledali smo čuda
in videli vaš sveti boj,
plod vašega smo zrli truda:
razcvet vaš krasni in razvoj.

Vaš grad smo videli kraljevi,
kjer kralj je mnog med vami žil,
pred nami vstajali so dnevi,
ko Čeh je silen, srečen bil!

Tisòč smo zrli spomenikov
iz burnih, toda slavnih dni -
spominjali se bojevnikov,
ki za vaš dom so lili kri.

O bojih davnih, davni slavi
vaš hrib in dol pomnik je vsak,
da, vsak vaš kamen glasno pravi,
da Čeh je vedno bil junak.

Iz tistih dob še slavne meče,
še cepe trdne hranite,
še dedov hrabra kri v vas teče,
da dom kot dedje branite!

A treba ni za doma slavo,
da kri zdaj srčno lijete,
no boj junašk za staro pravo
zdaj z uma mečem bijete.

In lepše, blažje lovorike
iz del prosvete zvivate,
in večno krasne spomenike
duševne zdaj si zlivate.

Svetovne zmage že odnaša
zdaj češki um in češka dlan,
povsod zmaguje godba vaša,
povsod vaš spev je slavno znan!

Daj Bog, da tudi staro pravdo
zmagovalno priborite si,
da davno, nevenočo slavo
zdaj z novo pomnožite si.

Za to, oj slavni rod Libuše,
nebeški čuvaj te Gospod,
Bog živi vas, oj bratske duše,
Bog živi ves vaš hrabri rod!