Pojdi na vsebino

Boj za neveste.

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Boj za neveste. Burka v štirih dejanjih.
Izdano: Amerikanski Slovenec 38/113 (1929)
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Smola: Temu je kriv Vrabec; v petah je slab, toda drugače dober delavec. No pa ...

Anica: Ker je bilo še do časa vlaka, vedla me je gospa na vrt in mi postregla s kavo, potem pa sem se vrnila.

Smola (odmor. Smola in Drmota se spogledata, tajno Drmoti): Kaj pravite k temu?

Drmota (tudi tako): Do zdaj je morebiti v redu, ali na nevarni poti je — zdaj jo vlovim. Ali si se vozila sama?

Smola (se obrne proti Anici, tako da kaže Drmoti hrbet): Ali si se vozila sama?

Anica: V tretjem razredu.

Drmota (spet potajno strogo): Naj neha s tretjim razredom. (Sufluje zelo sladko:). Ali si se vozila sama?

Smola (tudi tako): Ali si se vozila sama?

Anica: Sama se nisem vozila — kaj pa to pomeni?

Drmota (spet tajno, strogo): Saj se vas ne vpraša, kaj to pomeni. Ali si se vozila sama?

Smola (srdit se obrne k Drmoti): Tako ne izvemo ničesar od nje. "Ali si se vozila sama?" Vi ste lep preiskovalen sodnik. Kako drugo bolj zvito vprašanje.

Anica (zase): Moj Bog, meni je tesno pri srcu.

Drmota (tajno strogo): Jo že imam. (Postavi Smolo v pozicijo, v kateri je bil preje in sufluje): Ali si se vračala tako, kakor si se vozila tje?

Smola (ponavlja): Ali si se vračala tako, kakor si se vozila tje?

Anica (zase): Na to smelo lahko odgovorim z da (glasno): Tako je!

Smola (tajno strogo): No, kaj pa zdaj? (Se zopet obrne k Drmoti.)

Drmota (dolga pavza. Drmota postavi Smolo zopet v prejšnjo pozicijo in mu sufluje): Ali si se vozila sama?

Smola (razjarjen): Pojte k vragu s svojim (parodira) Ali si se vozila sama? (Glasno, strogo): Anica, pridi sem! Ti me poznaš. Kako je doslej bilo? Kdo je bil nazaj grede v tvojem kupeju?

Anica: Z menoj, oče? — Nikdo.

Smola: Ali si se vozila sama?

Drmota (zadovoljno): Vidite, da ste že zopet tam: "Ali si se vozila sama?" To je najlepše vprašanje.

Smola: Molčite (glasno): Na dan z resnico! Saj me poznaš!

Anica: Ali kdo vam je rekel ...

Drmota (udari se ob prsa): Jaz sem to od nekoga zvedel.

Anica: Vi grdoba?

Smola: On ve, da ni lep. Zdaj pa govori, s kom si se vračala in kaj se je v kupeju zgodilo?

Anica (poklekne): Jaz za to ne morem.

Drmota: To pravi vsaka.

Smola (lomi si roke): Torej resnica!

Anica: On me je tja spremil.

Smola: Kam — tja?

Anica: Do Petrovč.

Drmota: To je laž! Nazaj grede sta se seznanila. On je to podal.

Smola: Kaj je bilo v Petrovčah, tega že nam ni treba vprašati.

Anica (radostno): Tako!

Smola: In ta tvoj novi ljubček?

Anica (goreče): Je ubog, ali ima gorko srce, katero bije le zame. Njegova hočem ostati, oče, Bunke pa niti videti več ne maram.

Drmota: Tu se mora energično poseči vmes.

Smola (jezno): Dosti! Zdaj bom pa jaz govoril. Zdaj pričenja oče svoje rabeljsko delo! Priznala si svoj greh, to je res. Vendar pa, ali misliš, da jaz, tvoj oče in tvoja mati v to privoliva? Poznaš me, da nisem slab človek, s katerim bi se igralo.

Drmota (šepeta Anici): 27 let pri vojakih, pri vsaki paradi ...

Smola (gre v sobo): Odpora ne poznam, ali poslušaš in se odrečeš, ali pa so tam duri! — Neposlušnega otroka ne trpim v hiši.

Anica (se ustraši): Oče so grozni! (Pogleda Dr moto): Sosed, svetujte!

Drmota (tajno Anici): Samo jaz vem svetovati! Glejte, da se iz tega izkopljete!

Anica: Ali kako? Oče se strahovito jeze, glejte, neprestano gledajo ...

Drmota: Kneftro! Vsak razburjen čevljar gleda kneftro, to bi morali vedeti iz prirodopisja. Govoril bom za vas.

Anica: Toda hitro!

Drmota (dela se, kot bi mu bila Anica zaupala tajnost; glasno, da bi Smola slišal): To je beseda! Zakaj niste tega povedali takoj, da se odrekate tej ljubezni?

Anica (se ustraši te laži): Kaj — jaz?

Drmota: Slišali ste mojster! Vaša hčerka je ubogala in ko se njen zalezovatelj odslovi, bo konec ljubavnim spletkam. Govorite torej z njim.

Smola: Spregovorim z njim tako jasno, da mu bo dolgo zvenelo v ušesih. Kje je?

Drmota: Ali sem njegov varuh? Potrpite malo, saj pride.

Smola: Dobro, počakam, toda dolgo ne.

Drmota: Kaj pa mene zdaj tako gledate? Bodite tako dobri, poplačajte mi rajši ves trud. Še tega bi se manjkalo.

Smola: Zdaj pa pojdi v kuhinjo, zapeljano dete.

Anica: Ko bo obed gotov, vas pokličem oče. (Odide v kuhinjo.)