Bog dobi na prsi balon
| ← Čok | Bog dobi na prsi balon Sončni voz Tomaž Šalamun |
Veslanje pod mostovi → |
| |||||||
O krepost v usta pičenega železja!
Vitrih odpira nebeška vrata.
Kaj vem? Kdo me ima?
Piše: “Izkrotovičil sem si umnega
pravdo v ročki, dvakrat v ročki.
Kepa peska zbeži na prosto.”
Vreme mi je majhno. Lepotice se
kličejo. Kocka plava na slini,
Golfo Paradiso. Recimo, da imam sedem
psov, popolnoma individualiziranih.
Enemu je ime Hubertus. Ki ga ne
smem imenovati, je drevo.
Naj moj jezik liže tvoja jajčka,
muca. Roke so stopljena lava.
Gibam se. Moj muren je črn. Jod
je moja bela bala. Sonce
in luna se odtrkljajo. Kdo je tretji?
Kje je skrit? Je sonce kostanj?
Popravim in umirim te, izveščič,
ker te ljubim. Ko bo latituda vzela
vitriol, ga bo tudi namočila.