Blaga žena

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Blaga žena.
Anonimno
Izdano: Domoljub 18. avgust 1892 (5/16), 189–190
Viri: dLib 16
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Pred kakimi tridesetimi leti umrla je v V. revnemu rokodelcu njegova blaga žena. Zapustila mu je šest nedoraslih otrok. Očetu ni kazalo druzega, kakor da poišče drugo ženo. Kedo bi pač hotel ubijali se s šestero otroci za nizko plačilo? Toda, kje dobiti pošteno žensko, ki bi z možem prevzela tudi skrb za šestero otrok? Vendar naš rokodelec jo je dobil prav pošteno Katinko. Ta ni tega storila brez premiselka. Vedela je dobro, kaj jo čaka. Pa poznala je rokodelca kot pridnega delavca in videla je, da žene potrebuje pri toliko otrocih, kakor očesa v glavi.

Poroka seveda obhajala se je le na tihem. Bilo je pred pustom in zunaj vse ledeno. Ko gresta od poroke, ženin nesrečno pade na cerkvenem pragu ter si zlomi nogo. Svatje so ga morali nesti domov, štirinajst dnij je trpel silne bolečine. Pritisnil je pa prisad in v malo dneh so ga pokopali. − Sedaj je bila mlada žena popolno sama med tujimi in vendar svojimi otroci. In vse to prišlo je nepričakovano. − Katinka vendar ni obupala. Kolikor hujše so bile njene skrbi, tem gorečnejša je bila njena molitev, tembolj trdno njeno zaupanje do Boga. S prihranjenimi svojimi krajcarji plača troške za poroko in − pogreb. − Starejšega pomočnika odločila je za delovodjo in imeli so mnogo dela. Ljudem se je smilila mlada vdova in zato so ji prav pridno delo skupaj znašali. V hiši je bilo sicer vse priprosto in revno, a vendar zelo snažno. Poglavitna skrb so ji bili seveda otroci. In v njeno pohvalo smemo reči, da bi lastna mati ne bila mogla boljše skrbeti zanje.

Od leta do leta so se ji razmere boljšale. Najstarejši sin je kmalu pomagal pri rokodelstvu in tudi druge za njim je pripravila k poštenim rokodelcem.

Sedaj je menila, da bo nekoliko počivala. Toda nenadoma umre brat njenega moža ter zapusti dvoje sirot. Kaj je hotela Katinka? Vzela ju je k sebi, in ko so drugi zmajevali z glavo, tolažila se je rekoč: »Kjer se je preživelo šest otrók, dobila bosta živeža tudi ta dva reveža.« − To je bila za marljivo gospodinjo zadnja poskušnja. Otroci so odrasli. Starejši sin imel je posebno srečo pri svojem rokodelstvu. Sezidal si je v bližnjem mestu lepo hišo in povabil svojo mačeho k sebi, ki pa mu ni bila mačeha, ampak dvakrat mati. Bolje najboljši otroci ne morejo ljubiti svoje matere, kakor so ti otroci ljubili in skrbeli za svojo onemoglo staro, a še vedno skrbno in dobro mačeho. Ni davno, kar je umrla, objokovana od svojih hvaležnih rejencev.

Nikjer se ne bo bralo o slavnih delih te priproste Žene, kajti v očeh sveta ni storila nič posebnega, a pred Bogom si je ona pridobila obilno zasluženja. Priprost spomenik zaljša njen grob, a njeno slavo oznanja pošteno življenje njenih otrok rejencev, za katere se je trudila celo življenje.