To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Oj leži, leži pogorje
od Triglava blizo v morje;
čez pogorje pelje cesta
v laško zemljo, v lepe mesta;
zíd za zidom pot preprega,
stolp za stolpom jo obsega;
tam na stražah so vojaki,
vsi so derzni korenjaki.
Unstran hribov pa globoko
kaže se polje široko;
oj to ni polje široko,
vojske množtvo je visoko.
Vojsko zbral je knez Evgeni,
carstva ropar nepošteni;
djal verh gor malike bele,
v roke dal jim zlate strele.
Glas že pride od zahoda
v Carjigrad tje, do izhoda:
„Vojsko zbral je knez Evgeni,
carstva ropar nepošteni“.
Kaj storí na glas nadložni
Teodozi, car pobožni?
Skliče vojno, v boj se bliža,
gre pred njim pa znamnje križa.
Pred še moli car pobožni:
„Ti pomagaj, Bog vsemožni!
Rod neverni naj ne pravi:
Kam njih Bog pomoč odstavi?“
Čudno naglo z vojno celo
pride car v Emono belo;
berž hití z vojaki v gore,
verhne straže kmal premore.
Vojna v ravno iti jame,
boj serdit pa tù se vname;
v sredi dné se noč napravi,
silna bitev cara ustavi.
V noči moli car pobožni:
„Ti pomagaj, Bog vsemožni!
Rod neverni naj ne pravi:
Kam njih Bog pomoč odstavi?“
Truden car vtopí se v spanji,
glas dvéh mož mu pride v sanji:
„Nič ne boj se, car vès verni,
ti pomaga Bog nezmerni.“
Z dnem se car serčno vzdiguje,
up vojake nadušuje;
čversto stopajo z višave,
gré jim vid že do ravnave.
V ravni vojske vse se bliska,
truma druga zad pritiska;
spet pa moli car pobožni:
„Ti pomagaj, Bog vsemožni!“
Pot rešitve se odgerne,
sproten trop se k caru verne;
vojno vso nov up navdahne,
kar v sovražne trume mahne;
spet pomoč z nebes prisvita.
Burja vstane grozovita;
v sprotno vojsko silno brije.
Vse orožje z rok ji vije.
Zmagan, vbit je knez Evgeni,
carstva ropar nepošteni;
svet spoznal je véro pravo,
car Bogu dajal je slavo.
