Besede v samoti

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Besede v samoti
Ivan Albrecht
Izdano: Kres 1/2 (1921), 33
Viri: dLib 2
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

O bog, kaj je življenje nič, zasmeh strasti,
ki ura nepozvana jo rodi,
in sama vase skrita tema in norost?!
Da mogel bi za hipec biti skriven gost,
tih, tak, ki gleda vse od daleč, od strani,
kot starec ples, kakor pšenico kmet ...
Morda spoznal bi potlej naš polet,

vse težnje naše, muke za obstoj,
grdobo, stud, ki ne pozna ukaza: »Stoj!«
Če bi prešteval zlo srca, oči,
kovanje misli, ki za laž gori —
Ne, ne, nikar! Jaz sem preslab zato,
daj krinko, bog! Res, bolje je tako.