Berlinskiga Kopolorja ura

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Bratoljubje. Berlinſkiga Kopolorja[1] ura.
Zbirka Krajnska zhbeliza, 3
S.
Krajnſki Plutarzhnik.
Viri: http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskazb1_2_3.djvu
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Povalen, prijeten,
V’ Berlini[2] koplor,
Trinpetkrat pet leten,
Na torbi roklor,[3]

Rad malo pobaha,
Ko riba junak,
Po nogo mu maha
Lep urini trak.

Pa kugla na traku
Globoko zhepí:
Kralj svedil junaku
Na poti hití

Kopolorja hvaliti:
»Galant ſi moj ſin!
De uro noſiti
Te vidi Berlin.«

»Koplor domiſhljujem
Galant ſi ſzer bit’:
Ur vezh ogledujem,
Sna moja ſe ſkrit’.«

Kralj gleda slatinko,
»Pet moja sdej bó:
In tvoja? moj ſinko!«
Ta vlezhe keſno:

»˛Svitloba kraljeva!
Ne ſhtiri, ne pet;
Pa rad mi veleva
Sa Tebe umrét’«!

Fridrika ganíle
Beſede leté,
Okó oroíle
˛Strahvavzu vojſké.

Na meſti slatinko
Koplorju podá,
»Ta uro ti, ſinko!
Mej drugimi sna

Sveſtó pokesati
Vſak ſleherni dan,
Kdaj diſho boſh dati
Sa mene peljan.«

S.


  1. Kopolor: korporal.
  2. Berlin: Borovljin,
    borovlje, ſtolno meſto Prajsovſkiga kralja.
  3. Roklor: plajſh.