Berač (Ivan Sergejevič Turgenjev)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Berač
Ivan Sergejevič Turgenjev
Izdano: Svoboda letnik 2, številka 1/2 (1920), 27
Viri: dLib 1/2
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Šel sem po ulici ... ustavil me je berač, slaboten starček.

Razpaljene, solzne oči, zmrzle, modrikaste ustnice, raztrgane cunje, nečiste rane ... Joj, kako grdo je oglodala beda to nesrečno bitje!

Iztegoval je proti meni svojo rdečo, nabreklo, umazano roko ... Stokal je in prosil pomoči.

Začel sem pregledovati vse žepe ... Niti denarnice, niti ure, niti robca nisem imel ... Ničesar nisem vzel s seboj.

A berač je čakal dalje ... in njegova iztegnjena roka je slabotno trepetata in se tresla.

Zmešan in presenečen sem močno stisnil ono umazano, tresočo se roko ... »Odpusti, prijatelj, ničesar nimam pri sebi, prijatelj!«

Berač pa je uprl vame svoje razpaljene oči; njegove modrikaste ustnice so se nasmejale in sedaj je zopet on stisnil moje premražene prste.

»No kaj, prijatelj« je zajecljal, »tudi za to naj ti bo hvala. — Tudi to je milodar, prijatelj!«

Razumel sem, da sem i jaz prejel milodar od svojega brata.