Pojdi na vsebino

Berač (Ivan Sergejevič Turgenjev)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Berač
Ivan Sergejevič Turgenjev
Izdano: Svoboda letnik 2, številka 1/2 (1920), 27
Viri: dLib 1/2
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Šel sem po ulici ... ustavil me je berač, slaboten starček.

Razpaljene, solzne oči, zmrzle, modrikaste ustnice, raztrgane cunje, nečiste rane ... Joj, kako grdo je oglodala beda to nesrečno bitje!

Iztegoval je proti meni svojo rdečo, nabreklo, umazano roko ... Stokal je in prosil pomoči.

Začel sem pregledovati vse žepe ... Niti denarnice, niti ure, niti robca nisem imel ... Ničesar nisem vzel s seboj.

A berač je čakal dalje ... in njegova iztegnjena roka je slabotno trepetata in se tresla.

Zmešan in presenečen sem močno stisnil ono umazano, tresočo se roko ... »Odpusti, prijatelj, ničesar nimam pri sebi, prijatelj!«

Berač pa je uprl vame svoje razpaljene oči; njegove modrikaste ustnice so se nasmejale in sedaj je zopet on stisnil moje premražene prste.

»No kaj, prijatelj« je zajecljal, »tudi za to naj ti bo hvala. — Tudi to je milodar, prijatelj!«

Razumel sem, da sem i jaz prejel milodar od svojega brata.