Berač (Ivan Sergejevič Turgenjev)
Berač Ivan Sergejevič Turgenjev |
|
Šel sem po ulici ... ustavil me je berač, slaboten starček.
Razpaljene, solzne oči, zmrzle, modrikaste ustnice, raztrgane cunje, nečiste rane ... Joj, kako grdo je oglodala beda to nesrečno bitje!
Iztegoval je proti meni svojo rdečo, nabreklo, umazano roko ... Stokal je in prosil pomoči.
Začel sem pregledovati vse žepe ... Niti denarnice, niti ure, niti robca nisem imel ... Ničesar nisem vzel s seboj.
A berač je čakal dalje ... in njegova iztegnjena roka je slabotno trepetata in se tresla.
Zmešan in presenečen sem močno stisnil ono umazano, tresočo se roko ... »Odpusti, prijatelj, ničesar nimam pri sebi, prijatelj!«
Berač pa je uprl vame svoje razpaljene oči; njegove modrikaste ustnice so se nasmejale in sedaj je zopet on stisnil moje premražene prste.
»No kaj, prijatelj« je zajecljal, »tudi za to naj ti bo hvala. — Tudi to je milodar, prijatelj!«
Razumel sem, da sem i jaz prejel milodar od svojega brata.