Berač (Ivan Pregelj)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Berač.
Ivan Pregelj
Izdano: Naš rod 1/2 (1929), 44
Viri: dLib
Dovoljenje: Copyright.svg Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Ruski pisatelj Turgenjev pripoveduje:

»Srečal sem berača; blede so mu bile ustnice, sence je imel udrte, čelo in lica polna globokih gub. Ah, kako je beda spačila nesrečnega človeka! Iztegoval je nabreklo roko in ihte prosil miloščine.

Segel sem z roko v žep. Nisem našel denarnice; iskal sem uro, robec, karkoli — vse sem bil pozabil doma.

Berač pa je čakal. Njegova iztegnjena roka se je tresla. Postal sem nemiren. Kaj naj storim? Prijel sem beračevo roko, tako potno in mrzlo roko.

»Brat, odpusti mi, nimam ničesar pri sebi!«

Berač me je pogledal s svojimi vnetimi očmi, njegove ustnice so se nategnile v nasmeh, njegova tresoča roka je stisnila mojo.

»Nič ne de, brat« je zajecljal, »nič ne de, hvala! Tudi dobra beseda je vbogajme, brat!«