Beli Ljubljani

← Zvončku

Beli Ljubljani Poezije 4 Simon Gregorčič

Pesem »šolskodomske« mladine →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Bog živi te, bela Ljubljana,
kraljica ti naših gradov;
saj vendar spet svojcem si dana,
oj mati slovenskih sinov!

Oh, dolgo te noč je morila;
a tema izginila je
in solnca svetloba premila
te jasno obsinila je.

Zdrobila ti tujstva si igo
iz lastne krepostne moči,
prekula si v krono verigo,
zdaj krona ti teme krasi.

Le dvigni zdaj teme častito,
ponosno mi nosi glavó,
oj teme s svetlobo oblito,
oj čelo ovito s častjo!

Glej, sestre na Dravi deroči
zmagalko pozdravljajo te
in hčere ob Savi in Soči
kraljico proslavljajo te.

In pevca v tihotni samoti,
ki ljubi te zdavna srčnó,
se tudi veselje poloti,
da kliče ti danes krepkó:

Bog živi te, bela Ljubljana,
ti zdaj naš ponos in uzor,
Bog tvojega živi župana,
Bog živi ves narodni zbor!