Bela mačica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Bela mačica
Dane Zajc
Spisano: Pretipkala iz Bela mačica 1968
Izdano: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



BELA MAČICA

Če hočeš videti belo mačico

popolnoma belo,

brez črnih in sivih dlak,

če hočeš videti belo mačico,

(bela mačica ima dolg, dolg,

kosmat, kosmat bel rep,

lepšega kot veverica),

torej če hočeš videti belo mačico,

moraš zgraditi nov most.

Po njem se sprehaja.

Teka sem in tja.

Ne smeš pozabiti:

most mora imeti ograjo.

Če se le da, popolnoma belo.

Drugače ne bo nič.


In po tej ograji bo prišla

zvečer ob mesečini

(najbolje je, da počakaš na ščip)

bela mačica.


Prišla bo po ograji

in se gledala v vodi.

Počakaj, pa jo boš videl.

(Bela mačica ima zmeraj

čiste tačke.

Krempeljčke krtači z belo krtačko.

Kožušček krtači z drugo belo krtačko

vsako jutro, vsak večer, vsako opoldne

zmeraj, če je umazana ali ne.)

Torej počakaj in glej:

po tvojem novem mostu bo prišla

bela mačica,

najbolj bela med vsemi mačicami.


In če boš imel roke lepo umite,

popolnoma bele,

in če boš čisto pri miru,

boš mogoče lahko pobožal

belo mačico.



BOBNAR ČIV

Tisti dan je glasno bral

bobnar Čiv po Vrabčjem Dolu:

˝Vse, kar leze in leti,

mora hitro v šolo.

Vsi, ki ste se izvalili

letošnjo pomlad

in že perje ste dobili

in imate kljun rumen,

kdor že sam po vejah skače,

kdor že črve sam lovi,

kdor že trga perutnice,

v šolo brž naj poleti.

Tam te učitelj nauči,

hitro, če si bistre glave,

kaj je ena, dva in tri

in kaj vrabčje so postave.

Kaj je krt in kaj je miš,

koga se je treba bati,

kaj je metla, kaj strašilo,

kaj je A in kaj je O,

da peruti maček nima,

in ker nima jih, zato

vrabci se ga ne bojimo.

Da bi pes lahko bil lev

(pa naj še tako jezi se),

če po levje bi rjovel,

če bi zrasel in zredil se;

da bi vol lahko bil slon,

če bi zrasel mu še rilec

in da zebra bil bi konj,

pa mu manjkajo le lise.

Vse to v šoli na kostanju,

kdor bo priden, se nauči

in spomladi za nagrado,

če ga sova ne ulovi,

tisto češnjo za livado

polno češenj v last dobi.˝


POMLADNI RAZGLAS JAKOBA ČINČARE

Tajnik Jakob Činčara

V Vrabčjem Dolu je objavil:

Spet pomlad je k nam prišla

v rožnati opravi.

Zopet hrib in dol cvete,

spet toplo je v strešnem žlebu,

spet so lastovke prišle,

sonce spet cvrči na nebu.

Vsem valilkam: zdaj je čas.

Treba gnezda bo zgraditi,

dokler je še pravi čas,

pridno vse noči valiti.

Vsem valilcem: naj nihče

v našem dolu ne gladuje,

črvi se povsod dobe,

živež spet se pocenjuje.

Vsej mladini: naj uči

se ob pravem času peti.

Kdor vse dni doma čepi,

znal ne bo nikdar živeti.

Vsem vaščanom: vsi zbero

naj se jutri na zvoniku.

Tam posvet vseh vrabcev bo

in pojedina velika.

Pevcem našim: kdor cvrči,

kdor bi hotel v zboru peti,

Peter Kljun ga nauči

pravih pesmi žvrgoleti.

Vsem občanom: naj si vsak

dobro ta razglas prebere.

Sklepe dvakrat je podpisal tajnik Jakob Činčara.

V Vrabčjem Dolu

Činčara


VRABCI SKLEPAJO

Tisto jutro od povsod

v Vrabčji Dol so prileteli

vrabci vsi na takšen shod,

kot ga niso še imeli.

Bil je takle dnevni red:

Najvažnejša je prehrana;

muc nas zalezuje spet;

vsa smetišča zametana

s snegom zdaj so čez in čez;

kje bo prostovoljno delo;

kje bo zimski vrabčji ples;

kar se komu prav bo zdelo.

Bil izčrpen je klepet,

ampak ko se je znočilo,

brali so sledeči sklep:

Vsak naj je le za kosilo;

mačku zvonec naj na rep

se obesi, da v svarilo

slišimo njegov korak.

Jutri zjutraj na smetišče

prileti naj vrabec vsak,

vse prebrska naj, preišče,

če je kje še kak grižljaj;

okrasi naj se dvorišče

(slami dve, to bosta mlaj),

da najlepše bo plesišče,

kjer bo drznih vrabcev raj;

naj zgodi se drsališče,

tam, kjer jezero zdaj je,

(tam, kjer naša teta Mara

zlije vsak dan škaf vode);

ker je naša hiša stara,

ker smučišč na strehi ni,

bodo letos zimske tekme

na številki tri krat tri;

ker občutno že mrači se,

naj sestanek se konča.

Sklepe dvakrat je podpisal

tajnik Jakob Činčara.


MIŠJI KARNEVAL

Tistega pusta, tistega leta

so miši v mestu Mišja dlaka

sklenile:

Imele bodo karneval,

zato naj se miš prav vsaka

v mačko našemi.

Oče župan pa je dejal:

˝ Jaz bom Veliki Rumeni maček.

Ta maska je zame.

Da mi je nihče ne prevzame.˝

In bil je karneval,

kot ga ne pomnijo

tisočdnevni mišji starci.


Prihajale so miši,

preoblečene v mačke:

v rjave mačke,

v tigraste mačke,

v bele mačke,

v črne mačke z žarečimi očmi

in z dolgimi mačjimi repi,

kot se pač mačku spodobi.

Ampak najlepši od vseh

je bil gospod župan,

našemljen v Rumenega mačka,

z dolgimi kremplji,

s cesarskimi brki,

tako da je šlo skozi množico:

˝Sakramiš,

saj je kot pravi Rumeni maček.˝


Potem so se miši gostile.

kaj bi vam pravil:

bila je pšenica na zrnat način,

pšenica kot pogača,

pšenica na način plesnivega kruha,

slanina, opražena na pariški način,

na dunajski, praški,

in seveda, na način Mišja dlaka.

Za žejo je bilo deset vrst

pristnih kapljic,

tako da so ugotovili mišji starci,

da takega pusta ne pomnijo

od njega dni.


In tako so se miši gostile

in plesale in prepevale

in pile,

tako so pile,

da je opolnoči rekel gospod župan:

˝Jaz sem resnični Veliki Rumeni maček,

zato bom pojedel svojega tajnika.˝


In je zamijavkal

kot pravi maček

in kremplje stegnil,

da je tajnik že luknjo iskal z očmi.


Takrat pa je od vrat

nekaj pihnilo

in zamijavkalo

s tako strašnim glasom,

da je vsem navzočim zledenela kri.

Samo oče župan je ostal hladnokrven

in jo jedrno odkuril v luknjo.

Ob tem zgledu so vsi ostali

takoj spoznali, kaj je treba napraviti,

in v eni sekundi

so bile vse miši v svojih luknjah.

Tako da so mišji starci

še dolgo po tem modrovali:

˝ Če bi takrat ne imeli gospoda župana,

ki nam je pokazal, kako naj se teče,

bi v eni sami pustni noči

izginil ves mišji narod.˝


Pa naj še kdo kaj reče.


ČAROVNIK

Rad vi vas peljal k čarovniku,

znanstveniku in izumitelju,

ki iz lenuhov pridne dela.

Pa narobe.

Ki razgrajače zmeraj pomiri.

Pa narobe.

Zvečer umazan, zjutraj čist kot zimska luna.

Pa narobe.

Iz cvekov petice naredi.

Pa narobe.

Iz starega kolovrata rakete izdeluje.

Pa narobe.

Ki mišjo dlako v mačko spremeni.

Pa narobe.

Ki iz komarjevega rilca slona naredi.

Pa narobe.

Iz počenega piskra sestavi satelit.

Pa narobe.

Na kanarčkovem peresu boš odplaval v Afriko.

Pa nazaj.

V orehovi luščini odpihne te na Mars.

Pa na sonce.

Samo njegov naslov sem zgubil.

Naslov čarovnika.

In zdaj ga iščem,iščem dan na dan.

Pa zaman.


VEVERICA – PEKARICA

Tam v daljavi, tam v goščavi,

tam so lešniki doma.

Veverica pekarica

tam pekarno ima.


Z drobne veje se zasmeje,

krog pasu predpasnik bel

in prodaja in razdaja,

kar si kdo je zaželel:


Kožuharju in rudarju

krtu da rozin,

a lisici po butici

polno pest luščin.