Bela kača

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Bela kača
Pripovedke z Martinj Vrha
Ivan Tušek
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Kdor v nedeljo lovi ribe, se mu prav lahko zgodi, da izvleče namesto postrvi dolgo kačo izpod skale. A kaj - saj kača ne more pičiti v vodi, kakor pravijo. Če bi pičila, bi pa strup zagovoril stari Gaber. Če bi pa pičila bela kača, bi tudi stari Gaber ne mogel pomagati, človek bi moral umreti. Kakšna pa je bela kača? Dolga je kot hlod, prebiva pa po hribih med skalovjem in prav lepo žvižga. Nekdaj, ko je bilo še veliko kač, ki 80 ljudi nadlegovale, so jih poklicavali; če se je pa pojavila bela kača, gorje tistemu, ki jih je poklical! Kako se pa pokliče kače? če te mika poskusiti, naredi devet grmad na kakem hribu, v sredo vsake grmade pa postavi visok steber. Pripravi si piščalko, ki ima tako moč, da prihitijo vse kače k tebi, če zabrlizgaš nanjo. Potem zažgi grmade, splezaj na deveti steber in zapiskaj na piščalko. Vzdignile se bodo vse kače, priletele na hrib, počepale v ogenj in poginile. Če bi bila tudi ta bela med njimi, bi se ti koj oglasila z žvižgom, priletela po zraku in te s stebra pahnila v ogenj. Zato se jih pa tudi nihče ne upa poklicati; zdaj jih tudi ni treba, ko je malo kač! Pravijo, da je bil predrzen pastir, ki jih je bil poklical. Pa joj, oglasi se bela kača! Zasliši se strašno vršenje v drugem hribu, potem žvižganje, daje šlo skozi ušesa. Kača prileti, butne v pastirja in ga telebi v ogenj, kjer je žalostno končal. Rajni Kolavza je tudi videl leteti belo kačo, ko je pasel koze neko nedeljsko dopoldne. Letela je nad njim in tako mahala z repom, da so hrasti padali po tleh. Koze so pa od strahu teptale z nogami in z glavami rile v tla.